Dacia Logan Van 1.5 dCi (50 kW) Ambiance

Čista resnica je, da smo se med fotografiranjem tega avtomobila zabavali vsi prisotni. Ampak namen snovalcev kot tudi predvidevanja zastopnika za naš trg so povsem drugačni: takšnemu Loganu je zaupano trdo delo. Išče kupce med majhnimi in srednjimi podjetji, kjer – razen ponoči – ne bo veliko časa za počitek: prevoženih kilometrov bo (najbrž) zelo veliko.

Da je na podlagi takšnih predvidevanj tehnično izhodišče tega dostavnika Dacia Logan, je že dober znak. Ta (osebni) avtomobil je bil že v osnovi načrtovan za 'tretje' trge, kjer morajo avtomobili veliko zdržati ob minimalnem vzdrževanju. Da je iz Logana MCV (kombijevska karoserija! ) nastal Logan Van, ni bilo potrebno veliko: proizvajalec trdi, da imata skupnih kar 90 odstotkov sestavnih delov. To vsaj v tem primeru ni nikakršna hvala, je pa (tudi) opravičilo, zakaj je ta Van takšen, kot je.

Tu in tam slišimo vprašanje, zakaj nima drsnih vrat na bokih. Sledi iz zgornjega: zadek oziroma celoten del od konca sprednjih vrat nazaj je povsem enak kot pri Emceveju, le da je pri Vanu pločevina preskočila zadnjo fazo prešanja. V siceršnjih luknjah za šipe je ostala – pločevina. Če bi zdaj tja tlačili drsna vrata, bi to pošteno povišalo ceno; že tako jim je (v konkretnem primeru motorja in opreme) ni uspelo spustiti dosti pod 10 tisoč evrov.

Brž ko rečemo 'dostavnik', vemo, da se v njem prevaža tovor, in ne prtljaga, in vemo, da je tovor na prvem mestu. Celo pred voznikom. Tovora je v Vanu lahko do 800 kilogramov in zajame lahko 2, 5 kubična metra prostornine. V tovorni del lahko tovor vstopa na tri načine: skozi dvoje vrat na bokih (z opombo: ta vrata se od znotraj ne dajo odpreti) in skozi tretjinsko deljiva krilna vrata na zadku. Jasno, ta vrata se lahko odprejo za 40, 90 in za 180 stopinj.

Znotraj je vse v črnem: na dnu in na stenah je čvrsta, debela in narebrena zaščitna plastika, ki pa dokazano ni vsemogočna: nekomu pred nami jo je že uspelo poškodovati. A kakorkoli že: ker je luknja skoraj kvadraste oblike, s prevažanjem tovora večjih mer ne bo večjih težav. Če bo velikost tovornega dela (ali le posamezne mere) ustrezala zahtevam kupca, smo s tem že rešili problem.

Če bo kupec prijazen do voznika tega avtomobila, se bo modro odločil za motor 1.5 dCi s 50 kilovati največje moči. Na prvi pogled se ne sliši prav veliko, a je motor več kot ustrezen: v spodnjem delu vrtljajev je navor (in odzivnost) zelo dober, v srednjem povprečen, v višjem, če o višjih vrtljajih sploh lahko govorimo, pa je že precej slabši. Motor za dostavnik z boljšimi značilnostmi bi si težko zamislili.

Tale dCi pa je navkljub zapisanemu dovolj energičen, da tega Vana (praznega) živahno premika po cesti. Pri tem se brez večjega odpora (a resda tudi ne prav hitro) zavrti do 4.500 vrtljajev v minuti, kar v tretji prestavi pomeni 110, v četrti pa 150 kilometrov na uro. Po drugi strani je v peti prestavi že voljan lepo potegniti karoserijo od 1.500 vrtljajev v minuti, ko merilnik hitrosti kaže 65 kilometrov na uro. Pričakovati več od tega bi bilo – še posebej za to ceno – nesmiselno.

Navdušil bo tudi menjalnik, katerega ročica ima zelo določene gibe, morda rahlo trše, kot smo sicer vajeni, a tudi presenetljivo natančne. Pri mehaniki se kaže za trenutek ustaviti pri servovolanu, ki je še stare (hidravlične) sorte, zato zahteva nekaj več sile pri sukanju na mestu ter pri majhnih hitrostih kot sodobni elektroojačeni.

Kdor se odloči za dCi, mu pripada tudi boljši paket opreme. To pomeni daljinsko osrednjo ključavnico, zelo učinkovito ročno klimatsko napravo (res pa je tudi, da je prostor zelo majhen), električni pomik šip, zatemnjene šipe, eno ogledalce v senčniku, uro, zavorni ABS in dve varnostni blazini. Če naštejem le najpomembnejše. In to je za voznika seveda dobro.

Znotraj pa smete pričakovati isto kot pri vseh Loganih: preprostost in cenenost, ki pa sta tu tudi v službi lažjega vzdrževanja (čiščenja) in večje robustnosti. Plastike je zelo veliko (hočem reči: tkanine je zelo malo), cela so denimo plastična vrata na notranji strani. Voznik ne bo skakal od navdušenja, lastnik pa bo gotovo zadovoljen.

To, da je hitro jasno, kako stare so Loganove komponente (troblja je v levi obvolanski ročici, česar Renaulti že dolgo nimajo več), niti ni moteče, skoraj nikakršno zvočno izoliranost tovornega dela pa je treba vzeti v zakup: v dežju je slišati vsako kapljo, ki pade na streho, in metanje vode v koloteka, lahko pa štejete tudi kamenčke, ki ste jih povozili. A tako je prav pri vseh dostavnikih, tudi pri bistveno dražjih.

Zato gre pri tem Loganu čisto zares. Ima izjemno malo možnosti, da bi mu uspel kak trenden nastop, bo pa hvaležno prevažal posode z barvami ali vreče cementa. Temu je namenjen.

Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc