Podaljšani test: Ford Fiesta 1,0 EcoBoost 74 kW (100 KM) 5v Titanium - Mladostna štiridesetletnica

Sicer zadnji rod ni star niti leto dni, a zdi se, da se je nova Fiesta že dobro uveljavila. No, s statistiko tega sicer ne moremo podkrepiti, ker Fiest slovenski trgovci za zdaj ne dobivajo dovolj, izdelava v Fordovi tovarni v Kölnu se pač počasi približuje predvideni zmogljivosti. Kar precej pozornosti pa zato vzbuja na parkiriščih. Kot bi se njen videz šele po nekaj mesecih zagona uveljavil tudi v zavesti vsaj nekaterih opazovalcev …

Pri nas teh težav nismo imeli, Fiesta je bila razpoznavna pri vseh članih uredništva, vsi pa so prepozno ugotovili, da bi jo lahko še temeljiteje preizkusili. Vsekakor pa zanjo velja trditev, da je ob siceršnji kar zmerni rasti v dolžino (sedem centimetrov) avtomobil postal bolj odrasel, ker so mu pač namenili veliko novega, čeprav je sicer vidno spremenjena predvsem na zadku. Tisto, kar se je med uporabo izkazalo, pa je predvsem zelo bogata oprema, tudi varnostna.

Nekaj smo o Fiestinih dobrih plateh ob bolj dinamični vožnji v ovinke že pisali, tokrat naj omenimo še njene pohvalne zmožnosti za udobno in neutrujajočo vožnjo na daljše proge. Ko se običajno odpravljamo na pot, dolgo kakšnih tisoč ali še več kilometrov, in naj bi nas ta vodila po nemških avtocestah, kjer naj bi ne bilo omejitve največje hitrosti, se skoraj vsakdo rad ogleduje za kakšnim večjim in bolje motoriziranim avtomobilov. A velja poskusiti tudi z manjšim. Če je Fiesta, seveda. Daljša pot ji ni škodila pa tudi potnikom ne! Soliden motor (nekateri so mu, najbrž zaradi zgolj treh valjev in litra delovne prostornine, rekli tudi motorček) je Fiesto držal na primerni potovalni hitrosti (tudi z aktivnim tempomatom), brez težav več kot 140 ali 150 kilometrov na uro, kar naj bi bilo izrazito nevarno, a ne za nemške avtoceste, temveč v naši državi in najbrž v naših prometnih razmerah. Fiesta je tudi te prometne razmere zvozila brez težav, v njej se vsakdo počuti varno. Tudi z zmogljivostjo ni bilo težav, le ob višji potovalni hitrosti je treba seči malce globlje v žep, ko plačujemo gorivo – v takšnem primeru se poraba povzpne za dva litra, na več kot sedemlitrsko povprečje.

Vsekakor se Fiesta tudi v takšnih razmerah izkaže kot precej bolj odrasel avtomobil, kot bi pričakovali. Zdi se, da celo kakšen močnejši motor ne bi dodal veliko uporabnosti, najbrž pa precej k dobremu občutku zmogljivosti.

Pri Fordu so opazili, da si kar precej kupcev raje kot zmogljivejši motor privošči bogatejšo opremo. Tako zdaj Fiesta z opremo Titanium (kot je bila naša) sploh ne sega v vrh ponudbe, tam boste našli ali tisto z oznako ST-Line ali še bogatejšo Vignale (o njej smo pisali v Avto magazinu 4-2018), kmalu pa se bo na trgu pojavila še takšna z dodatkom Active.

Izbira se bo torej povečala, a za tiste, ki jim je dovolj že skromnejša oprema, je lahko dovolj tudi takšna, kot smo jo preizkusili mi!

Naj še na kratko naštejem, kar je navdušilo: motor v kombinaciji z menjalnikom, lega na cesti, samodejno preklapljanje žarometov. Že zaradi tega ji lahko oprostimo, da ga rada pije, če je voznik hiter, ali da nima pametnega ključa (ker je manj možnosti, da se je polastijo nepridipravi). Tako ji lahko zamerijo le družine z večjimi otroki, prostora za kolena zadaj bi zares lahko bilo več.

Preberite še:

Test: Ford Fiesta 1.0i EcoBoost 74 kW (100 KM) 5V Titanium

Podaljšani test: Ford Fiesta 1.0 EcoBoost 74 kW (100 KM) 5V Titanium

Kratki test: Ford Fiesta Vignale

Primerjalni test: Volkswagen Polo, Seat Ibiza in Ford Fiesta

Primerjalni test manjših družinskih avtomobilov: Citroën C3, Ford Fiesta, Kia Rio, Nissan Micra, Renault Clio, Seat Ibiza, Suzuki Swift