Ford Fusion 1.4 16V Ambiente

In kot da se tega pri Fordu še kako dobro zavedajo. Mali Ka bo še letos na ceste zapeljal tudi kot Streetka in Sportka. Petvratna Fiesta se na nekaterih trgih že baha s svojo trivratno različico, pozabiti pa ne smemo tudi na Fusiona, ki je pravkar zapeljal v slovenske prodajne salone.

Pa se lotimo najprej njegovega imena. Primernejšega si skorajda ne bi mogli izmisliti. V angleškem jeziku ima namreč ta beseda več pomenov. Pomeni lahko zlitje, s čimer se bodo najverjetneje strinjali vsi tisti, ki jim ta avto ni všeč, pa tudi združitev. No, to pa je že mnogo bližje mislim, ki so jih imeli Fordovci v glavah.

Fusion naj bi namreč združeval mestno okretnost in prostorno notranjost. Tudi zato je v primerjavi s Fiesto, čeprav je narejen na isti osnovi, nekoliko daljši, širši in višji, pa tudi dražji - približno 200.000 tolarjev. Zaradi novih zunanjih mer je rahlo trpela zunanjost, ki je na pogled manj skladna, vendar prav to prinaša nekatere prednosti. Prostora v notranjosti je več, nekoliko povzdignjena karoserija od tal pa dopušča, da se Fusion dovolj udobno počuti tudi tam, kjer ceste niso več zgledno urejene.

Pravzaprav prične voznika in potnike o tem kaj hitro prepričevati tudi notranjost. Ta je sicer precej podobna Fiestini, toda (vsaj) na pogled mnogo manj žlahtna. Robovi na armaturni plošči se na primer zdijo ostrejši, spoji širši, plastika trša, notranjost pa v celem predvsem trpežnejša. Škoda, saj so oblikovalci svoje delo opravili dovolj dobro. Predvsem živahni zračniki, modularni avdio sistem in prostor okoli prestavne ročice to zagotovo dokazujejo. Nikakor pa tega ne moremo trditi za merilnike. Ti so brez dvoma največje razočaranje. Prav težko si je razložiti, zakaj so se oblikovalci odločili spremeniti Fiestino obliko zaobljenega nadstreška in namesto tega, za volanski obroč, v armaturno ploščo vrinili ovalu podoben okvir ter merilnika vrtljajev in hitrosti, ki sta sicer dobro berljiva, toda oblikovno prav nič izvirna.

No, še večjo grajo si zaslužita digitalna merilnika količine goriva v posodi in temperature hladilne tekočine, stisnjena v majhnem zaslonu iz tekočih kristalov na dnu merilnika vrtljajev, ki sta za marsikaterega voznika s slabšim vidom prav težko berljiva. Je pa zato armaturna plošča v Fusionu bogatejša za en predal na vrhu sredinske konzole, ki ni le skrit pod pokrovom, ampak tudi izredno pripraven, saj ima edini gumijasto podlogo in tako drobnarijam v svoji notranjosti preprečuje kotaljenje.

Če se še nekoliko posvetite Fusionovi notranjosti, najdete predal tudi pod sedalnim delom sovoznikovega sedeža. Pa ne takšnega, ki ga izvlečete, ampak morate za to dvigniti sedalni del. Domiselno!

Žal podobnih rešitev zadaj ni. Vendar je treba priznati, da imajo potniki tam svojo stropno lučko za osvetlitev notranjosti, žepa na hrbtih prednjih dveh sedežev, da ni po tretjini deljiv le naslonski del klopi, ampak tudi sedalni, in da je, glede na velikost avtomobila, sedenje zadovoljivo udobno. Tudi na račun širine avtomobila.

Podobno velja za prtljažnik. Predalčkov ob strani resda ni, prav tako ni odprtine v naslonjalu zadnje klopi, skozi katero bi lahko porinili ožji in daljši predmet. Je pa zato pripravna mreža, v katero je mogoče pospraviti marsikaj. Tudi vrečke z nakupa, na primer. Žal pa Fusion, tako kot večina njegovih bratov, za odpiranje prtljažnih vrat ne ponuja nič bolj preprostega načina. Pa čeprav si izmed vseh morda še najbolj želi kupcev s potrebami po prilagodljivem in uporabnem prtljažnem prostoru! Vrata se sicer odpirajo od odbijača navzgor, zato roba, čez katerega bi bilo treba dvigovati tovor, ni. Toda to lahko storimo le s pomočjo stikala na armaturni plošči ali ključa. Slednjega seveda, ko imamo polne roke vrečk, nikoli ni pri roki, če pa je že, »projekt« odpiranja vrat zahteva kar nekaj psiho-fizičnih spretnosti.

Še dobro, da je Fusion Ford in lahko zato navduši z drugimi stvarmi. Na primer z mehaniko. Menjalnik je odličen - tekoč in natančen. Volanski mehanizem komunikativen. Prav tako podvozje, čeprav so prečna in vzdolžna nihanja karoserije včasih rahlo moteča. Toda vzrok za to je najverjetneje treba iskati v nekoliko povišani karoseriji od tal. Za povsem soliden izdelek pa se izkaže tudi agregat. Še posebej če pomislimo, da se z njim motorna paleta šele prične.

Spodobno prične »vleči« že od 2500 vrtljajev dalje, svoje delo v celotnem območju opravlja zelo zvezno, toda priganjanj ne mara. Nanje se odzove s povečanim truščem v notranjosti in predvsem z večjo porabo goriva. Torej lahko nekaj težav vozniku povzroči le še delovni prostor - opore za levo nogo ni, desno vzvratno ogledalo ima omejen pomik, kar bodo ugotovili predvsem manjši vozniki in voznice, boljši bočni oprijem pa bi si želeli tudi od prednjih dveh sedežev.

Ampak ko se sprijaznite s tem, ugotovite, da je vožnja s Fusionom vseeno lahko prav prijetna, da predalčkov za drobnarije nikakor ni malo in da je prostor zadaj za ta avtomobilski razred presenetljivo velik. Pa tudi prilagodljiv! Zbegata vas tako lahko le še cena in oprema, ki je vključena v osnovni paket - Ambiente. Za 2.600.128 tolarjev sicer v Fusionu dobite centralno ključavnico, dve varnostni blazini, volanski servomehanizem ter po višini nastavljiv voznikov sedež in volanski obroč, ne pa tudi električno pomičnih stekel v prednjih vratih, radijskega sprejemnika ali pa vsaj merilnika zunanje temperature, kot bi morda pričakovali.

Toda kot smo že v uvodu ugotovili: ljudje navadno občudujemo predvsem velike barke - seveda zaradi udobja, ki ga ponujajo, ob tem pa na manjše povsem pozabljamo. Ampak toliko zabave, kot jo lahko doživite na malem Optimistu, na velikih barkah zagotovo je ne boste.

Matevž Korošec