Bolj racionalno izbiro boste danes na trgu težko našli

Ni dolgo tega, kar so na evropskih cestah enoprostorci veljali za zelo priljubljeno izbiro družinskega prevoznega sredstva, zlasti pri tistih, ki so v avtomobilu potrebovali še tretjo vrsto sedežev in precej prostora. Kljub številnim argumentom v njihov prid pa se ponudba družinskih enoprostorcev na avtomobilskem trgu vztrajno manjša. Vse od začetka moje novinarske kariere vsako leto odpišejo enega ali dva in preostanek bomo kmalu lahko prešteli na prste ene roke. Pri Fordu pa so Galaxyja celo osvežili, v upanju, da bi uspel še kakšni družini prihraniti kompromise športnih terencev.

Osvežitev je prinesla nekaj lepotnih popravkov, med drugim bolj vpadljivo sprednjo masko in nekaj ostrejših oblikovnih potez, seveda pa kozmetična obdelava v živo ne uspe zakriti dejstva, da Galaxy spada med avtomobile, ki jih je oblikovala uporabnost, in ne iskanje pozornosti.

Preberite še: Na Petrol prihaja novo gorivo, a za večino bo nedostopno

Njegov smisel je ostal v kabini in ta kabina je pravi prostorski raj – tako po merah kot tudi po občutku. Radodarne dimenzije, velike steklene površine (ki so, kadar se v njih upre sonce, pravi izziv za klimatsko napravo) in posledično tudi dober pregled iz vozila ne glede na izbrani sedež so uspešen recept za dobro počutje potnikov na dolgih vožnjah – tudi za tiste, ki jim na zadnji klopi rada ponagaja potovalna slabost.

Prostorski raj

Vse to velja tudi za (serijsko) tretjo vrsto. Na trgu je veliko avtomobilov, ki lahko prevažajo sedem potnikov, le malo pa je takih, ki imajo v tretji vrsti dovolj prostora, da tudi odrasli ne bodo imeli razlogov za tarnanje. Tudi s svojo višino 185 centimetrov med vožnjo v tretji vrsti nisem imel težav s prostorom za glavo ali za noge, tudi stegenska opora je presenetljivo dobra.

Seveda pa je počutje v drugi vrsti še nekoliko boljše, saj so sedeži udobnejši in vzdolžno prilagodljivi za več prostora, pozabili pa niso niti na 230-voltno vtičnico za polnjenje večjih elektronskih naprav in niti na mizico na sedežih ter zavesice na vratih.

Malo manj inovativno je voznikovo okolje, kjer se razkrijejo leta prvotne izvedbe tega Galaxyja. Čeravno ni oblikovno navdušujoče, pa je v zameno zelo razumljivo in intuitivno za uporabo z radodarno mero bližnjičnih stikal. Pozitivno me je presenetilo udobje v kar 18 smeri prilagodljivih sedežev v sprednji vrsti, za nameček še s tehnologijo masaže in prezračevanja; tudi izdelava in materiali v kabini se zdijo primerni za takšnega enoprostorca – prestižno, a hkrati dovolj trpežno na vztrajno brcanje, umazane prste ter polivanje sokov, da bo Galaxy brez težav preživel vsa otroška obdobja.

Dobrodošla hibridizacija

Zanimiv tehnološki napredek pa se skriva pod motornim pokrovom, kjer zdaj domuje hibridni pogonski sklop z 2,5-litrskim bencinskim motorjem. Ta deluje v varčnem Atkinsonovem ciklu, pomagata pa mu še elektromotor z 92 kilovati moči in zagonski alternator.

Sistemska moč 141 kilovatov se na prednji par koles prenaša prek brezstopenjskega planetarnega menjalnika oziroma razdelilnika navora, rezultat pa je zakompliciran, vendar za uporabo povsem preprost pogonski sklop, ki se izvrstno poda karakterju vozila. Je povsem dovolj zmogljiv za prevoz sedmih potnikov v hribe, njegovo delovanje in preklopi med termičnim ter električnim pogonom so izjemno uglajeni in motor se glasno zvrti v višje vrtljaje le ob res odločnem pospeševanju v večjih hitrostih. Uglajena narava pogona in koncepta pa tako ali tako narekuje ležerno vožnjo.

In tako se je Ford brez posebnega truda zadovoljil z dobrimi šestimi litri bencina na sto kilometrov, kar je impresivno varčna številka – vsaj za takšen razred vozila. Pri tem veliko vlogo odigra baterija z zmogljivostjo 1,1 kilovatne ure, ki se polni z regeneracijo in odvečno energijo štirivaljnika (kar je čarovnija razdelilnika navora, ki to omogoča). In ko je polna, je v mestnem tempu kakšen kilometer mogoče premagovati tudi z električnim pogonom.

Ker je njegovo težišče nižje kot pri večini športnih terencev, ni pretiranega nagibanja v zavojih ali ob sunkih vetra, in imam občutek, da sem imel v Galaxyju več volje do vožnje kot v večini primerljivih kombijev ali sedemsedežnih terencev. Vzmetenje je uspešno pri blaženju cestnih nepravilnosti, jaz pa sem se za volanom počutil zelo samozavestno, tudi v (pre)hitro odpeljanih zavojih.

Ob vse hitreje bližajočem in neizbežnem koncu življenjske poti bo Galaxyja v modelni paleti nadomestil sedemsedežni Explorer, ki smo ga že preskusili v prejšnji številki naše revije, in ne morem se znebiti občutka, da se mu bo s tem zgodila krivica, saj sem mnenja, da je Galaxy za svoje naloge celostno izpopolnjen avtomobil, ob njegovem pokoju pa bosta ponudba in razvoj družinskih avtomobilov naredila en velik korak nazaj. A kot pravi pregovor: Kupec ima vedno prav.