Ford Mondeo Karavan 2.0 TDCi (130 KM) Trend

Kako ga umiriti (če ga je že treba miriti)? Preprosto, s samodejnim menjalnikom. Ta je motorju kot pisan na kožo, s svojimi petimi prestavami je dobro usklajen z navorom, ki ga omogoča turbodizel, tisti, ki še vedno ne zaupajo elektronski pameti, pa imajo tudi možnost ročnega »sekvenčnega« pretikanja.

Je pa seveda po drugi strani res, da samodejni menjalniki dostikrat požrejo precej motornih zmogljivosti. Enako motorizirani Mondeo z ročnim (šeststopenjskim) menjalnikom tako na primer do 100 kilometrov na uro pospeši v dobrih desetih sekundah, avtomatik jih potrebuje dobrih trinajst. Po kilometru pospeševanja je skoraj 20 kilometrov na uro počasnejši pa tudi končna hitrost je precej manjša.

Toda po drugi strani vse te številke ne zaležejo veliko, ko se dan za dnem v mestni gneči pomikate s povprečno hitrostjo dobrih 5 kilometrov na uro proti službi ali, kar je precej bolje, iz nje.

Ostanek Mondea je pač tak, kot smo pri Mondeu vajeni: dovolj kakovosten, tako po materialih kot pri izdelavi, udoben, z malenkost prekratkim pomikom vozniškega sedeža (za dolgine) in dobro ergonomijo.

Kombijevski zadek seveda pomeni veliko prostora za prtljago in prilagodljivost, oznaka Trend pa dovolj bogato opremo, vključno z odlično samodejno klimatsko napravo. In ker je Mondeo še vedno Mondeo, je podvozje dovolj udobno, da neravnine pod kolesi med vsakdanjo vožnjo ne motijo, a obenem dovolj čvrsto, da je vožnja skozi ovinke v užitek. Še posebej ker je volanski mehanizem še vedno natančen in daje dovolj povratnih informacij.

Se splača ali ne? Res je, Mondeo s samodejnim menjalnikom je precej počasnejši in precej dražji. Ampak če ste ljubitelj udobja, potem veste, da so včasih pač potrebni kompromisi.