Podaljšani test: Honda CR-V 1.6i - DTEC 4WD Elegance

Prvo, kar mi pride na misel, je, da bi tole Hondo, ki sem jo pred kratkim dobila na testno vožnjo, najraje pospravila v svojo Sport Billy potovalko in jo poleg kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem 50 pretihotapila v Emirate. Tu veliki beli križanci pogumno premagujejo razdalje od enega šoping centra do drugega, v četrtek zvečer pa tudi na obvezen žar na najbližjo sipino. Za našteto bi bila Honda CR-V z 1,6-litrskim dizlom ravno pravi 'tovornjaček', saj ima naravnost ogromen prtljažnik za vseh 40 parov čevljev, ki si jih v svoji domišljiji kupim pri Manolu Blahniku, ter paleto drv, ki ti jih prodajo na prvem obronku proti Liwi. Štirikolesni pogon pride prav, čeprav je bela ladja tudi z dvokolesnim pogonom (za nekaj dirhamov manj) čisto uporabna, a pri precej dragem SUV-u za najprestižnejše žene in ljubice varčevanje ne pride v poštev ... Poleg tega pa nismo na Dakarju in se ne dajemo s Peugeotovim dirkalnikom 3008DKR! A če upoštevamo, da lahko ta mehki terenec odigra tudi vlogo mobilne garsonjere, je cena zelo ugodna, ni pa vse zlato, kar se sveti: da bi pripravnik kandidat za tole ekskluzivno Hondo našel živce in zagrizel v navodila za uporabo enciklopedičnih razsežnosti, si mora s knjižnim moljem deliti vsaj nekaj genskega materiala.

In če zapisano še prevedem na domače razmere, bom rekla takole: če potrebujete avto, ki s terena zlahka spleza na pločnik, je varen in vizualno mogočen, če osvojite vsa navodila in pametna tipala ter je vaša kartica žlahtne barve, 'biznis' pa 'laufa' – evo ga, vaš idealni drugi avto za vse nenujne življenjske nujnosti!

P. S.: Dokler ne bom izpolnjevala zgornjih parametrov, pa se bom veselo zibala na kameli. Manj popije, se nikoli ne vkoplje, je dobrovoljna in nanjo je mogoče obesiti kar nekaj tovora.

besedilo: Tina Torelli