Podaljšani test: Honda CR-V 1.6i DTEC 4WD Elegance

A ne preskakujmo: CR-V je sicer že stari znanec, ki pa je zadnja leta seveda doživel pomladitve, ki bi ga morale držati vštric s tekmeci. Tu je najpomembnejši motor, 1,6-litrski turbodizel, ki je zamenjal starega 2,2-litrskega. Kljub manjši prostornini ima več moči, je pa seveda tudi bolj uglajen, tišji in seveda bolj prijazen okolju in denarnici. In to je v današnjih časih še kako pomembno.

Čeprav sta se oblika in motorizacija pomlajevali, pa nekatere značilnosti CR-V-ja izdajajo, da ni več najmlajši – od ročnega menjalnika do info-zabavnega sistema. Pri varnosti načelno sicer ni težav, saj je CR-V lahko opremljen s kupom elektronskih asistenčnih sistemov, škoda pa je, da se vseh ne da doplačati (če že niso serijski), tudi pri osnovnih opremah. Oznaka Elegance podaljšanotestnega CR-V tako pomeni, da si v njem ni mogoče na primer omisliti sistema za samodejno zaviranje v sili. Škoda, da so se pri Hondi odločili za takšno cenovno politiko, saj ta pomeni, da si je treba za možnost doplačila za vse varnostne sisteme omisliti najvišji paket opreme, ki pa je kar sedem tisočakov dražji od osnovnega.

Prav na takšne načine CR-V kaže, da je kombinacija starega in novega. V osnovi gre za ravno prav velik in prostoren avto, ki že od prvega trenutka daje občutek kompaktnosti in kakovosti. Materiali morda niso najboljši, a vzbujajo občutek, da bodo tudi čez 10 let enaki. CR-V želi biti in je avto, ki se niti ne trudi, da bi se predstavil kot nekaj več. Zanesljiv in vsakdanje uporaben.

Že v prvih dneh se je izkazalo, da je CR-V prostoren in vsakdanje uporaben, o trditvi o zanesljivosti pa smo malce podvomili. Najprej se je naključno prižigalo opozorilo za prenizek tlak v pnevmatikah. Pomislili smo na nizke temperature, a tudi po natančnem polnjenju gum se je opozorilo spet in spet pojavljalo. Po nekaj dneh smo ga preprosto ignorirali – oziroma bi ga, če se mu ne bi pridružilo še opozorilo za napako v delovanju motorja. Ta je sicer delal kot ura, a oranžno opozorilo na zaslonu med merilniki je bilo jasno opazno. O svojem prepričanju o kakovosti CR-V-ja smo kar nekako podvomili, vendar se je na servisu izkazalo, da vse skupaj ni veliko povezano s kakovostjo izdelave. Mraz je namreč pod topel motorni pokrov pregnal nekaj glodalcev, ki so se lotili kablov. Vsa sporočila o napakah so bila le logična posledica, naše zaupanje v Hondino zanesljivost pa je bilo povrnjeno.

O tem, kakšen je info-zabavni sistem CR-V-ja, pa več v naslednjih podaljšanotestnih zapisih – in o tem, kako varčen je, tudi.

besedilo: Dušan Lukič
foto: Saša Kapetanovič