Honda FR-V 1.7 Comfort

Toda če bi rad tja dostavil več generacij, poleg žene recimo svoja dva otročička in babico ter dedka, postane prevoz prava nočna mora. Razen če si omislite šestsedežnika!

Če želite šestsedežnika, potem je izbire že kar veliko. Na seznam limuzinskih kombijev, ki imajo tri krat dva sedeža, namreč lahko vpišemo tako Renaulta Grand Scenica, Oplovo Zafiro, Mazdo MPV, VW Tourana kot Forda C-Maxa. In še bi se jih dalo naštevati. A če želite šestsedežnika, ki ponuja tri sedeže v dveh vrstah, potem se izbira skrči le na dva avtomobila: na že dolgo znano Fiatovo Multiplo (test prenovljenega avtomobila si lahko preberete nekaj strani naprej) in novo Hondo FR-V.

Honda torej vstopa v svet limuzinskih kombijev s svežim izdelkom, ki pa je v uredništvu takoj sprožil srdito debato. Ne zgodi se nam namreč pogosto, da se - podobno kot to delajo laiki - začnemo prepričevati, kateremu avtomobilu je podoben. Nekateri smo trdili, da smo Hondo FR-V pri bežnem srečanju na cesti že zamenjali s kakšnim Mercedesom, spet drugi so v njej videli BMW-jeve poteze.

Če Hondinega novinca pogledate s strani proti prednjim žarometom, boste ugotovili, da je za las podobna seriji 1 z vetrnico na nosu. Seveda takšna natolcevanja ponavadi ne vodijo nikamor, a ker se le redko zgodi, da v uredništvu obliko nekega avtomobila pripisujemo drugi znamki, smo premišljevali, ali je to za Hondo dobro? So pri oblikovanju preveč kukali proti tekmecem ali pa s primerjavo z BMW-jem in Mercedesom dejansko le pridobi? Le čas bo pokazal . .

A toliko smeha, kot smo si ga privoščili pri vožnji s FR-V-jem, že dolgo nismo doživeli. Seveda, kateri avtomobil vzeti, ko smo morali nekaj avtomobilov razvoziti do zastopnikov? FR-V! In ko sem pobiral fante po Ljubljani, so vsi hoteli preizkusiti sredinski sedež v prvi vrsti. Če je omenjeni sedež poravnan s sosednjima, potem je namenjen le prevozu otroka (zato tudi ni čudno, da so sidrišča Isofix namenili za kar 3 sedeže, sredinskega v prvi vrsti in dva zadnja! ), a če povsem izkoristimo kar 270-milimetrski vzdolžni pomik (ostala dva omogočata le 230 mm! ), potem verjemite, da je tudi na 194-centimetrski Saša kar udobno sedel med mano in Luckyjem.

Smejali smo se dejstvu, da sem lahko uporabil Sašino koleno za udobno naslonjalo za komolce, in si zamišljali, kako bi bilo, če bi za sopotnico vzeli kakšno luštno dolgonogo deklino . . Prijetno, kaj pravite? A srednji sedež omogoča veliko več! Lahko mu preklopite sedalni del in dobite večjo odlagalno površino ali pa lahko povsem podrete naslon in dobite mizico z udobnim naslonjalom za komolec. Podobno velja za srednji sedež druge vrste.

Podobno kot prvi se lahko dodatno vzdolžno pomakne proti prtljažniku za 170 mm in tako dobite dvojno V-postavitev sedežev. Uporabno, ni kaj, le da takrat prtljažnika ni več 439 litrov, pač pa za polovico sedeža manj. Res pa je, da FR-V omogoča potopitev sedežev v zadnji vrsti v dno avtomobila, kar pomeni, da z enostavnim in prav nič težkim manevrom pridete do povsem ravnega dodatnega prostora v prtljažniku.

V notranjosti kraljuje armaturna plošča, ki je oblikovni kompromis in se bo prodajala tako v Evropi kot Ameriki, najzanimivejša rešitev pa je namestitev prestavne ročice in ročice ročne zavore. Če bomo dejali, da je pri prestavni ročici videti, kot da je voznik pojedel preveč špinače in z močno desnico zvil menjalniško ročico, pa nas je tehnična rešitev ročne zavore spomnila na dobre stare čase, ko smo se naokrog še preganjali v katrcah. A nostalgijo smo priklicali le zaradi namestitve, nikakor zaradi nerodnosti, saj so vsi upravljavski sklopi Hondino korektni.

Vožnja je namreč zelo neutrudljiva, saj menjalnik drsi iz prestave v prestavo kot po maslu, pa tudi volanski mehanizem (za katerega pri Hondi trdijo, da je z obračalnim krogom 10, 5 metra eden skromnejših in zato tudi športnejših) bodo vzljubile tako moške kot ženske roke. In čeprav pri Hondi poudarjajo, da je FR-V eden najšportnejših limuzinskih kombijev, saj naj bi zaradi nizke namestitve karoserije (kar se pozna predvsem pri netežavnem vstopu in izstopu, primernem za starejše ljudi! ), neposrednejšega volanskega mehanizma in nasploh motorne mehanike ponujal užitek predvsem dinamičnejšim očetom, jim to ne verjemite.

FR-V ima s športnostjo toliko zveze kot moja domača ribica v akvariju z morskim psom. Razlogov za tako ugotovitev je več, začne pa se pri motorju. Štirivaljnik z 1, 7-litrsko prostornino omogoča normalno premikanje po zemeljski obli in prav nič dinamike, zato je treba za poskočnega 2, 2-litrskega turbodizla (340 Nm pri 2000 vrt/min v primerjavi s 154 Nm pri 4800 vrt/min, kolikor ponuja 1, 7-litrski motor) počakati do predvidoma junija. Menjalniški zobniki so malce boljšim pospeškom v prid izračunani krajše, a s tem povlečejo s seboj veliko zamero: hrupnost na avtocesti.

Če se po avtocesti vozite 130 km/h v peti prestavi, se bo motor že vrtel s 4100 vrtljaji, povzročil več hrupa v potniški kabini in s tem manjše (slišno) udobje. Pri Hondi sicer imajo rešitev, to je šeststopenjski menjalnik, ki je namenjen tako bencinski 2, 0-litrski kot turbodizelski 2, 2-litrski različici, a za najšibkejšo naj bi bilo dovolj pet prestav. Napaka, pravimo pri Avto magazinu in si želimo šesto prestavo tudi pri 125 KM . .

In čeprav sloni FR-V na podvozju modela CR-V, le da ima limuzinski kombi daljšo medosno razdaljo, pričakujejo pri Hondi 4 zvezdice na testu Euro NCAP. Varnost je pomembna, pravijo, zato so v FR-V-ju namestili kar šest serijskih varnostnih blazin, s tem, da se desna čelna blazina napihne na 133 litrov in varuje oba desna potnika hkrati!

Družinska idila se namreč ne začne v krajih, omenjenih v uvodu, pač pa veliko prej, vsekakor pa že v avtomobilu. Če smo namreč mrki in slabo razpoloženi na poti do želenega cilja, kakršnakoli idila odpade, kajne?

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič