Honda S2000

Na srečo je bil moj cilj visoko, na koncu zavite ceste, ki je vodila najprej strmo v klanec skozi serijo ’hardov’, nato pa se živahno spuščala in dvigala ter vijugala med rovtarskimi griči. To je čudovita cesta, ki jo imajo motoristi zelo radi, vsem avtomobilistom pa je morda bolj znana iz najslavnejših časov relija Saturnus.

Hondin motor VTEC z najboljšim možnim razmerjem med prostornino in močjo med atmosferskimi motorji me je šokiral. Vrti se kot nor, tuli, kriči, rjove, ko iz sebe stiska vseh 240 ’konjev’. Težko jih je krotiti, priznam. Zadnja kolesa se rada zavrtijo v prazno, ko se skala na merilniku vrtljajev približa številki 8.300, in takrat gre S2000 po svoje. No, zadek, mislim. A takrat postane najslajše.

Z nekoliko potnimi rokami in pogledom, osredotočenim na idealno linijo, stiskam majhen, športen volanski obroč in sledim ovinkom. Avto je zaradi vrhunskega podvozja prilepljen na tla kot dirkalnik za karting, na vsak najmanjši gib volana se odzove še v tistem delčku milisekunde. Zahteva brezpogojno natančnost, ne pozna dvojnosti ali oklevanja. Kot bi vozniku sporočal: ’Če me hočeš dobro voziti, me dobro primi in ne privošči si kakšnih neumnosti, jasno? ! ’

Honda resnično ne odpušča napak, in kdor misli, da se bo v slogu najboljših drifterjev na svetu povzpel na vrh kakega hriba, naj na to kar pozabi, ’malo morgen’. Avto zahteva, da ga najprej spoznaš, se ga naučiš, se z njim zliješ v eno. Da postaneš nekakšen avtomobilski ’kiborg’! Takrat se bo zadnjemu paru gum slabo pisalo, najbolje, da pri svojem vulkanizerju vzamete kar letni abonma – bo morda ceneje.

A Honde seveda ni sama pošastna dirkaška zloba. Do svojih 4.000 vrtljajev je lahko povsem pohleven športni kabrio, v katerem se bo odlično počutila tudi vaša boljša polovica. O prostornosti in udobju sicer ne bi izgubljali besed, je pa dejstvo, da se kljub vsemu v S2000 sedi dovolj udobno, da bi jo mahnili tja do Monte Carla ali Dubrovnika. Z odprto streho, seveda, in nikakor ne po avtocesti, ampak prek čim več gorskih prelazov in po panoramskih podeželskih cestah. Poletje je prekratko, da ne bi uživali in izkoristili vsakega trenutka ’zgoraj brez’.

Peter Kavčič