Hummer H3 3.5 Luxury

Hummer je iz generacije v generacijo manjši. V primerjavi s H1 se je tretja generacija najbolj skrčila prav v širino, saj je skromnejši za kar 26 centimetrov. Mogoče se sliši malo, a to je razlika med tem, ali za pot potrebujete skoraj dva vozna pasova ali je dovolj eden. Ali pa, če malce pomislimo na mestno gnečo in težave s parkiranjem, ali potrebujete dve sosednji parkirni mesti ali je (komaj) dovolj le eno. Ali ali je garažna hiša le pobožna želja ali v njej lahko že dejansko parkiraš . .

Hummer je, ne glede na stopnjo evolucije, edinstven. To vemo vsi, pa tudi to, da je svoj renome dobil zaradi vojske. Kot bi zapeljal neposredno iz zalivske vojne, si oblekel majčko in kratke hlače za preživljanje prostih trenutkov in odšel na kratek sprehod na avenijo . . Hummerja prve in druge generacije sta veliko bolj podobna vojaškim različicam, pri H3 pa bi lahko že rekli, da se je 'novodobno' malce pomehkužil.

Še vedno ima aerodinamični količnik, ki se lahko primerja s povsem pravokotno stolpnico, ali gume, ki segajo do višine strehe povprečnega kabrioleta ali CC-ja. Zaradi velikosti pa je voznik še vedno kralj ceste, saj ga bodo tudi slabovidni takoj zaznali na cesti. In se ga malce bali! Čeprav je Humvee, če pogledamo resnici v oči, veliko bolj nedolžen, kot bi mu presodili na prvi pogled. Pod motornim pokrovom se skriva vrstni petvaljnik.

Da, prav ste prebrali, v novem Hummerju nimate (še) druge izbire kot motorček, ki odet v aluminij sicer skriva 3, 5 litra gibne prostornine, a je to tako, kot bi velikega Mercedesa ali Porscheja ponudili le z 1, 5-litrskim agregatom. Halo, Amerika, ali smo res že tako daleč, da so 'big block' motorji, recimo moški V8, že preteklost? Glede na ceno nafte, ki v ZDA sicer res že raste, a je za Evropo še vedno smešno nizka, bi človek pod motornim pokrovom pričakoval vsaj pet ali šest litrov in zvok, ki bi ga zaznali seizmografi kot potres prve stopnje.

Da kljub motorju s skromnimi 164 kilovati (223 KM) bencin za Američane vseeno še ni črno zlato, priča pokrov goriva, ki se nikoli ne zaklene, ob tem pa smo seveda izgubljali živce, saj osrednja ključavnica zaklene živo vsebino takoj, ko voznik prestavi v D. No, da smo lahko malce optimistični glede prihodnosti, ima Hummer na motornem pokrovu zračne reže, ki to sicer (za zdaj še) niso, a nakazujejo, da bo nekoč tam kraljeval recimo spodoben V8.

Tak z 221 kilovati (300 KM), navorom, da povleče iz blata vojaški oklepnik ali traktor, in zvokom, ki bi ga pripisali le poslovnim reaktivcem. Če malce pokukate na našo stran z novicami o predelanih avtomobilih (tuning), lahko opazite, da je možnosti za predelavo Humveeja mnogo. Tudi (ali predvsem) za Pimp my ride . . Skupaj s petvaljnikom dobite štiristopenjski samodejni menjalnik (dodatna oprema, sicer dobite v osnovi ročni petstopenjski menjalnik! ) in togo zadnjo premo z listnatimi vzmetmi.

Tehnika, ki smo jo pri luksuznih terencih Evropejci že poslali na odpad, je v ZDA očitno še aktualna. Si predstavljate, da smo na stari celini že toliko razvajeni, da recimo Mercedes ponuja sedemstopenjski samodejni menjalnik, večina Hummerjevih tekmecev pa zagotavlja aktivno zračno vzmetenje? Američani, ki imajo boljše ceste, pa si s temi tehničnimi novostmi ne belijo preveč glave in zagotavljajo, da je Hummer še vedno eden in edini. In še prav imajo!

Najzanimiveje je, da smo kljub tehniki, ki se ji lahko le nasmihamo, in zmogljivostim, ki smo se jim že odkrito krohotali, nad njim navdušeni vsi. No, pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v samo 12 sekundah ni rekorden, še najmanj pa končna hitrost, ki se konča malce nad povprečno hitrostjo na naših avtocestah. Če smo povsem odkriti, je to najpočasnejših 14 milijonov, kar smo jih v zadnjih nekaj letih vozili, saj je Hummer elektronsko omejen na hitrost 160 kilometrov na uro (po merilniku)!

Hitrostna omejitev surovo poseže v delovanje motorja, da se prvič ustrašiš, da je z avtomobilom nekaj hudo narobe! Hummer ni za hitro vožnjo, saj je videti nekako tako, kot bi prisilili slona, da teče hitro kot gepard. Z eno besedo: smešno! Ko si enkrat na cesti v prvem nadstropju, da si na 'ti' le z vozniki avtobusov in tovornjakov, manjše avtomobile pred in za seboj pa le stežka zaznaš, potem veš, da si kralj. In kraljem se nikoli ne mudi.

Ko mimoidoči odkrito kažejo s prstom proti tebi in te z odobravanjem sledijo še dolgo potem, ko si že daleč proč, veš, da sediš v zelo nenavadnem avtomobilu. Nekaj smeha pa si lahko privoščiš tudi med vožnjo po mestu, ko so recimo v križišču nekateri nasproti vozeči med zavijanjem levo preveč pogumni in rahlo zapeljejo na vaš pas, nato pa vidijo, da se jim približuje 2, 3-tonski Hummer.

Reakcija? Panično na mestu vrtijo volan v desno, premaknejo pa se niti za centimeter, saj pozabijo na plin. Ali pogosti prizori v ozki ulici: nasproti vozeči se bo kar sam ponudil, da zapelje vzvratno, pa še to bo naredil z nasmehom in s pozdravom. Da, to so vsakodnevne (normalne) reakcije na Hummerja.

Zanimivo je, da je notranjost orjaka zelo majhna, za tako velik avtomobil skorajda klavstrofobična. Največ 'zaslug' za to imajo bočne šipe, ki so široke kot strelska razpoka v srednjeveškem zidu, zato se v Hummerju počutite, kot bi se vozili v oklepnem avtomobilu. Preglednost je - ne boste verjeli - slaba, zato smo pogrešali tipala za parkiranje, ki jih je sicer mogoče dokupiti. A ne glede na tipično ameriško dušo je armaturna plošča zelo evropska. Materiali so dobri, mehki, številčnice pregledne, tipke in vzvodi pa pospravljeni in na dosegu voznikovih rok.

Volanski obroč in prestavna ročica sta tako debela, da očitno pri izdelovalcu tega avtomobila pričakujejo, da imamo vsi tako široke dlani kot Arnold Schwarzenegger, ki je - zgolj mimogrede - tudi lastnik take zverine. Večja zamera notranjosti gre volanskemu obroču, ki je nastavljiv le navpično, ne pa tudi vzdolžno, in namestitvi stikal za električni pomik stranskih šip. Te so postavljene preveč nazaj, zato se je treba malce potruditi, komolec stisniti globoko v sedež in zaposliti konice prstov.

Sedeži so električno nastavljivi (razen naklona hrbtnega dela), dodatno ogrevani, v poletnih dneh pa smo bolj uporabljali mehansko klimatsko napravo in električno pomično strešno okno. Tempomat, radio s CD-predvajalnikom, ABS, čelni varnostni blazini, stranske zavese, prikaz zunanje temperature in kompas (v vzvratnem ogledalu) pa so stvari, ki smo jih pri taki ceni, odkrito povedano, pričakovali.

Hummerja smo v sončnem vremenu hoteli postaviti pred izziv: kako se bo obnesel na stezi za motokros? Ha, ga bomo malce namučili, smo bili prepričani. Potem pa je sledilo razočaranje: vse (pozor, še enkrat napišem: vse! ) vzpetine, strmine, luknje, grabne, zahrbtne kolesnice, strme vzpone, bočne izzive je prestal že v osnovni konfiguraciji pogona brez oklevanja, zato bi morali stezo vsaj dva dni pošteno namakati, da bi Hummerju lahko postavili pravi izziv.

V osnovi ima stalni štirikolesni pogon, speljan v razmerju 40 : 60 (spredaj : zadaj), ki ga lahko prek gumba na sredinski konzoli nadgradimo v zaklenjeno funkcijo (50 : 50), nato pa lahko še vklopimo reduktor in zaposlimo zaporo zadnjega diferenciala. Če ne bi imel kromiranih dodatkov na pragovih (ki omejujejo prehode čez kratke vzpetine), bi Hummer zmogel vse. Kratki previsi in dodatna aluminijasta zaščita motorja so le zagotovilo, da med grobo terensko vožnjo ne bi izgubili nobenega mehanskega ali plastičnega dela.

Če je Humvee zmagovalec na terenu, kjer je najšibkejši člen premalo pogumen ali nevešč voznik, pa je veliko bolj neroden na asfaltu. Toga zadnja prema z listnatimi vzmetmi je razlog, da je na kratkih grbinah Hummer živčen kot najstnik na prvem zmenku in da se tresljaji neprijetno prenašajo na volanski obroč. Zato pozor: ne samo da boste prekleli cestarja Janeza, ki ni zakrpal številnih lukenj po zadnji zimi, ampak vas lahko Hummer med dinamičnejšo vožnjo po slabših magistralnih cestah tudi preseneti z odskokom zadka, ki ga niste pričakovali. In verjemite nam, ko začne nenadzorovano drseti 2, 3 tone jekla in plastike, vozniku v nobenem primeru ni prijetno!

Imidž in nenavadnost pojave je tisto, kar ima Hummer, veliko njegovih tekmecev pa ne. In prav imidž je pri prodaji najpomembnejši, saj avtomobilu, ki je nekaj posebnega, spregledaš tudi kakšno pomanjkljivosti. Hummer je - gledano s stališča evropskega kupca - tehnično pomanjkljiv, prostorsko neracionalen, požrešen in povrh vsega še drag. Čeprav je za okroglih šest milijonov cenejši kot H2 . . To so dejstva, zato je tudi dobil manj točk pri naših (suhoparnih in primerljivih) ocenah. A če nas vprašate, ali bi ga imeli, potem verjemite, da bi dobili veliko pritrdilnih odgovorov.

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič