Hyundai Elantra 1.6 Style

Odkar je Hyundaijev oblikovalski oddelek trdno v rokah evropskih oblikovalcev, so se stvari pri tej znamki precej spremenile. Prej jo je marsikdo, ki je poznal Ponyje in Accente, še podcenjeval, v zadnjem desetletju pa se to ne dogaja več. A iz 'starih časov' je v Hyundaijevem programu prodaje po vsem svetu ostala le Elantra (prej pri nas znana kot Lantra). Zdaj je njen zadnji rod na trgu že pet let in sprejem kar dober.

Za ta Hyundai navsezadnje lahko zapišemo, da prinaša vpogled v to, kako izdelujejo množične (globalne) avtomobile za širni svet. Seveda, slovenskih kupcev limuzin srednjega razreda ni ravno na pretek, večina se takšni obliki karoserije izogiba. Težko je odgovoriti, zakaj. Eden od razlogov je najbrž v tem, da se zaradi limuzinskega zadka avtomobil običajno podaljša, hkrati pa prilagodljivosti, da bi v zadek stlačili pralni stroj, ni. Šalo na stran, limuzine imajo svoje prednosti in Elantra je ena od tistih, ki jih lahko poudari.

Primerno všečen videz je zdaj po prenovi zunanjosti še malo bolj poudarjen. Prostornost na zadnji klopi in predvsem dovolj velik prtljažnik pa tudi nista odveč. Manj prepriča bencinski motor, če iščete odzivnost in zmogljivost. Je le povprečnež, ki pa se ob običajni vožnji (takšni brez siljenja motorja v višje vrtljaje) izkaže kot kar primeren glede porabe goriva. Za tiste, ki iščejo kaj več, je od prenove Elantre dalje na voljo tudi turbodizelska različica. Manj prepričljivi sta Elantrina notranjost in opremljenost (stopnja Style ni najvišja). S kakovostjo materialov sicer ni težav, le malo boljši videz bi lahko ljudje pri Hyundaiju namenili armaturni plošči (tu se pozna manjša zahtevnost kupcev globalnih trgov). Pohvalimo lahko nekaj postav opreme, na primer dvopodročno klimatsko napravo, kamero za vzvratno vožnjo in parkirne senzorje, ki niso tako vsiljivo občutljivi kot pri nekaterih tekmecih. Kar precej jeze pa je povzročalo delovanje radia.

Ta se namreč prilagaja sprejemu in išče najboljšo postajo, ne ohranja pa tiste, ki ste jo nastavili za najbolj priljubljeno. Tak preskok se zgodi zelo na hitro, in tako manj pozoren voznik šele čez nekaj časa ugotovi, da ga s kakšne zakotne radijske postaje obveščajo o vseh nepomembnostih, ne pa o najnovejšem stanju na naših cestah. Jezljivo ... Tudi zato, ker tako izgubite dodatno funkcijo, ki jo ceni marsikateri voznik – poslušanje lastne glasbe in občasna sporočila o stanju prometa iz vedno istega vira. No, morebiti je za slab sprejem kriva antena, ki je nameščena v zadnjem steklu, in ne na strehi avtomobila, tudi ta ugotovitev slabosti ne premeni. Glede lege na cesti se ni nič spremenilo od tedaj, ko smo prvič preizkusili ta rod Elantre.

Je solidna, in če niste prevelik dirkač, vas bo vse zadovoljilo. Seveda pa ima konstrukcija zadnje preme svoje meje. Tako kot že pri prvem testu lahko tudi tokrat zapišemo, da bi bilo bolje za vožnjo po mokrih cestah, če bi imela Elantra nataknjene drugačne pnevmatike. Elantra je torej, kot je poudarjeno že v uvodu, avtomobil, ki zadovolji, a ne navduši. Vsekakor z dovolj dobrimi lastnostmi, a z nekaj stvarmi, ki bi jih bilo treba izboljšati.

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič