Hyundai Tucson 1.7 CRDi 2WD Impression

Tucson tako za Hyundai spet prinaša nove ambicije. V zdaj že precej uveljavljenem razredu bi z njim radi naredili naslednji korak naprej. iX35 je za Hyundai pomenil pomemben kamenček v mozaiku evropskega vstopa znamke. Kar četrtino njihove prodaje je v zadnjih letih pomenil prav ta križanec. Razlog je enostaven: iX35 je bil privlačno oblikovan in začinjen s solidno tehniko. Pravzaprav so bile naše izkušnje z njim povprečne, v tem pomenu, da v ničemer ni izstopal, a vse je znal tako dobro, da so bili lastniki teh avtomobilov zadovoljni z nakupom. Bil je tudi prvi Hyundai, ki so mu namenili novo oblikovalsko linijo, ta pa je povsem spremenila pogled na znamko. Zdaj je Tucson prvi pri Hyundaiju, ki mu je do drugačnega videza pomagal šef oblikovanja celotne korejske skupine Hyundai-Kia, Nemec Peter Schreyer. Ta je doslej sicer odgovarjal le za oblikovanje manjše znamke Kie. Pred leti je napredoval na podpredsedniško mesto skupine in posledice bodo vidne tudi pri drugi znamki. Zapišem lahko, da je s Petrovimi potezami Tucson zdaj nekoliko resnejši in dorasel avtomobil, ali je bolj všeč večini kupcev, pa bo treba še počakati na odmeve pri njih oziroma na njihovo priprav­ljenost odpreti denarnice. Poleg tega, da ima Tucson novo obliko, so mu namenili tudi novo tehnologijo. Ta se je od leta 2010, ko je svojo pot h kupcem začel ix35, kar občutno spremenila. Tucsonova posodobitev se zdi dovolj tehtna, da mu bo zagotovila uspešno nadaljevanje osvajanja trgov. Opis novosti lahko začnemo že pri zunanjosti. Omeniti moramo pridobitve najdražje opremske linije Impression, žaromete v tehnologiji LED. Že nižji opremski paketi imajo preostalo opremo LED (dnevne luči, smernike v zunanjih vzvratnih ogledalih ter zadnje luči). Karoserija je (skupaj z medosno razdaljo) daljša, kar se občuti tudi v prostornosti kabine. Zdaj je prostora za potnike na zadnji klopi (tudi za kolena) še več, zelo prostoren (513 litrov) se zdi tudi prtljažnik. Ta ima pod dnom tudi manjši prostor za odlaganje drobnarij, kot sta varnostni trikotnik in priročna prva pomoč, kar preprečuje nerodno premikanje teh predmetov med vožnjo po vijugastih cestah. Takšna rešitev ima tudi slabo stran (za nekatere), ker Tucson serijsko nima nadomestnega kolesa. Načrtovalci so še zamudili priložnost, da bi prispevali k boljši prilagodljivosti – da bi bilo zadnjo klop mogoče vzdolžno premikati. Pohvalno pa je, da je naslonjala zadnjih sedežev mogoče preklopiti in nastane velik in raven prtljažnik za 1.503 litre prtljage. Vtis za volanskim obročem je prijeten. Čeprav je pri videzu oblog opaziti trud, da bi dale čim žlahtnejši vtis, je tudi res, da je to z običajnimi umetnimi materiali te­žko doseči. Bolj lahko pohvalimo ergonomijo prostora. Z novim večjim zaslonom (na dotik) v sredini armaturne plošče je tudi Hyundai večino upravljavskih gumbov shranil v ta sistem infozabavnosti. Toda zadovoljni bodo tudi tisti, ki se jim zdijo prav uporabni običajni gumbi – za uprav­ljanje gretja, prezračevanja in klimatske naprave. Na sprejemljivem mestu so vtičnice, kar dve za polnjenje različnih odjemalcev z 12-voltnima izhodoma ter za USB in AUX. Zadovoljiva je preskrbljenost s primernimi in dovolj velikimi prostori za drobnarije. Nekoliko slabše se je izkazal je bil voznikov sedež, ki po nekaj urah vožnje ni več tako prepričljiv kot na začetku poti. Omeniti velja zelo dobro preglednost iz avtomobila, kar pri sodobnih dizajnerskih dinamično preoblikovanih karoserijah križancev ni več tako pogosto. Pogled na vse strani je dober (Hyundai se hvali, da je prvi stebriček tanjši, kot je bil doslej pri ix35), tudi polovično nazaj pri vzvratnem parkiranju se lahko zanesemo na tisto, kar vidimo. Manj bi to lahko zatrdili za vzvratno kamero. Ta bi s spreminjajočimi črtami poti, kam smo se namenili ob premikanju volanskega obroča, lahko bila boljši pripomoček, pa se nanje ne gre zanašati in je treba vzvratno vožnjo vedno nadzorovati še z dodatnim vzvratnim pogledom. Motorna in pogonska oprema našega testnega Tucsona je bila takšna, kot bi jo izbrala večina kupcev – torej prednji pogon in manjši 1,7-litrski turbodizel ter seveda šeststopenjski ročni menjalnik. Križanec zgolj s prednjim pogonom je zdaj že povsem običajna kombinacija, čeprav se zdi na prvi pogled čudna. Da ni, dobro dokazuje prav (tudi) Tucson. Ker je priložnosti za vožnjo po spolzkih in neutrjenih cestah vse manj, je prednji pogon povsem dovolj. Veliko pa je takih, ki jim je všeč višji vozniški položaj (in dobra preglednost ter posledično tudi boljša prostornost). Motorja pri Hyundaiju niso preveč navili in je s 115 'konji' na papirju le zmerno zmogljiv. A v skorajda vseh razmerah prepriča, predvsem zaradi dobrega navora, ki je na voljo pri vrtljajih tik nad prostim tekom. Ves čas se zdi, da je dovolj prepričljiv pri pospeševanju in tudi glede prožnosti. Preseneti z ohranjanjem največje (dovoljene) hitrosti na dolgih avtocestnih vzponih. Voznik pa je potem vseeno nekoliko razočaran, ko ura pri meritvah ne potrdi vtisa prepričljivo hitrega pospeševanja. Tudi glede porabe goriva bi od prednje gnanega Hyundaia pričakovali kakšen deciliter zmernejšo žejo (tudi v našem normnem krogu). Zato pa je povsem zadovoljivo delovanje podvozja. Tako glede udobja (kjer svoje prispevajo ne tako nizkopresečne gume) kot glede lege na cesti si zasluži pohvalo, tudi delovanje elektronskega stabilnostnega programa je dobro uravnano in nam dovoljuje več vozne dinamike v ovinkih. Vendar je ob omembi elektronskih pripomočkov za varnost treba grajati Hyundaijevo politiko oblikovanja dodatnih paketov. Sistem za preprečevanje naleta (pri Hyundaiju ga skrajšajo na AEB) je zdaj že zelo uveljavljen pripomoček in zaradi njegove vgradnje v Tucson si je Hyundai tudi pridobil pet zvezdic na preskusu EuroNCAP. A Tucsonov lastnik bo kljub nakupu najbogatejše (in najdražje) opreme ta sistem moral dokupiti (za 890 evrov). Zraven bo v paketu z zgovornim imenom Safety dobil še sistem za nadzor mrtvih kotov (BDS) in – kromirano masko. Da je treba takšno varnost še dokupiti, ni ravno v Hyundaijevo čast! No, treba je povedati, da je tudi izbira katerekoli druge barve kot osnovne modre doplačljiva (bela za 180 evrov). Tucson pa je kljub takemu Hyundaijevemu igračkanju s cenami še ugoden nakup, sploh če upoštevamo razmeroma bogato opremo. S prav solidno se lahko pohvali že osnovna različica Trend, pri Impression pa je v Tucsonu že skoraj vse. Manjka pač ščepec varnosti, po Hyundaievo AEB ... Ker je preskušeni Tucson ni imel, je tako naša ocena občutno slabša, kot bi si jo sicer zaslužil!

Tomaž Porekar  foto: Saša Kapetanovič