Kratki test: Hyundai Tucson 1.7 CRDi HP 7DCT Impression Edition

Kar dveh različic motorjev med modeli, navedenimi v ceniku, namreč ne boste našli. Če ju želite najti, se bo treba zakopati v seznam dodatne opreme. Oznaka HP v imenu namreč pomeni doplačilo. Pri 1,7-litrskem dizlu se moč s 115 povzpne na 141 ’konjev’, s čimer ta motor postane tudi zmogljivejši od dvolitrskega turbodizla, ki zmore 5 ’konjev’ manj. A čisto na vrhu takšen Tucson vseeno ni: zato, ker si ob 1,7-litrskem dizlu (ne glede na različico) ni mogoče omisliti štirikolesnega pogona (ta je rezerviran le za dvolitrski dizel ter 1,6-litrski turbobencinec), in zato, ker ima tudi dvolitrski dizel različico z oznako HP, ki zmore kar 184 ’konjev’.

Zadnjo si je mogoče omisliti tudi v kombinaciji s šeststopenjsko klasično menjalniško avtomatiko, medtem ko lahko pri manjšem dizlu doplačate novi, sedemstopenjski dvosklopčni avtomatik. In ravno ta je pravzaprav bistvo tega avtomobila in tista oznaka, ki jo morate v ceniku iskati, da najdete tudi zmogljivejšo različico manjšega turbodizla. Sta namreč povezani: doplačate eno in drugo, ločiti ju ni mogoče.

Hyundaievi ročni menjalniki v njihovih križancih oziroma SUV-ih niso bili nikoli vzor natančnosti in gladkega teka. Saj ne, da bi bilo z njimi kaj posebnega narobe, le občutek, ki ga dajejo, je v primerjavi z ostankom avtomobila manj uglajen, bolj ... hm ... zastarel? Skratka, so najmanj prijazen del avta.

Dvosklopčni DCT, kot ga označujejo pri Hyundaiu, značaj avta spremeni. Postane bolj udoben in bolj uglajen. Dodatna moč prinese na papirju tudi malenkost višjo porabo, a se v praksi izkaže, da je prirastek minimalen in vsekakor vreden udobja dvosklopčne avtomatike – na avtocesti pa je tak, zmogljivejši motor bolj varčen od šibkejše različice. In ker menjalnik pretika gladko in skoraj neopazno, je skupni vtis zelo pozitiven.

Preostanek Tucsona je takšen, kot smo ga navajeni: bogato opremljen, s samosvojimi potezami armaturne plošče in merilnikov. Zadnji bi lahko bili sodobnejšega videza, info-zabavni sistem pa deluje dobro z izjemo TomTomove navigacije, ki (pa ne samo pri Hyundaiu) ni ravno dober primerek takšnega sistema. Ker je imel testni Tucson poleg najvišjega paketa opreme Impression še doplačilni paket Edition, je seznam vgrajene varnostno-asistenčne opreme tako rekoč (za ta avtomobilski razred) popoln – od samodejnega zaviranja z zaznavanjem pešcev do samodejnega parkiranja.

Takšen Tucson je še en dokaz, kako daleč se je že povzpel Hyundai, tako pri asistenčni opremi kot pri pogonski tehniki.

besedilo: Dušan Lukič
foto: Saša Kapetanovič