Hyundai Tucson 2.0 CRDi HP 4WD Aut. Impression

25. 7. 2016 | Aljoša Mrak
Deli

Križanec, 185 'konjev', štirikolesni pogon, samodejni menjalnik, gume velikosti 245/45 R19, predvsem pa ogromno opreme, tudi sistem za pomoč pri parkiranju. BMW, Mercedes-Benz, mogoče Volvo? Ne, 'zgolj' Hyundai.

Beseda zgolj je namenoma v navednicah, saj pri najprodornejših korejskih avtomobilskih znamkah ne moremo več govoriti slabšalno, kaj šele ponižujoče. In omenjeni tekmeci imajo srečo, da je skupaj z napredkom prišla tudi višja cena, sicer bi tanko piskali. V nasprotju s Kio, ki je pri Sportageu šla v smer bistveno večje dinamike, je zunanjost Tucsona še vedno umirjena, elegantna, celo gosposka. Izrazita maska avtomobila naredi velik vtis na vsakega, kar se pozna tudi na avtocesti, saj ti počasneži na prehitevalnem pasu odstopijo mesto prej kot ponavadi, ozke zadnje luči pa sledijo trenutnim modnim trendom.

Med testom nismo opazili nikogar, ki mu zunanjost novega Tucsona ne bi bila všeč, veliko pa nas je, ki jo kar požiramo z očmi. Priznam, tudi jaz. Dober zunanji vtis malce pokvari siva notranjost, ki je v bistvu črna in usnjena. Kot bi oblikovalci vse napore posvetili razvajanju zunanjih opazovalcev, tisti, ki avtomobil dejansko kupijo in jih s tem tudi preživljajo, pa so postavljeni na stranski tir. Škoda, saj bi skupaj z odlično ergonomijo voznikovega delovnega prostora (starejši bodo imeli radi tudi višji položaj, ki je tako značilen za sodobne križance, in seveda mehkobo upravljanja) in zvrhano mero opreme testnega avtomobila le stežka kdo pogledal stran.

Samo za vtis, testni Tucson je imel sistem za preprečitev mrtvega kota, pomoč pri vožnji po voznem pasu, opozorilo pred naletom in samodejno zaviranje, ko je voznik v mestu raztresen, opozorilo na avtomobile pri pravokotnem vključevanju v promet, sistem za prepoznavo glavnih prometnih znakov, pomoč pri vožnji po klancu navzdol, sistem polsamodejnega parkiranja, kamero za vzvratno vožnjo, da o dodatnem gretju volanskega obroča in sedežev (ki imajo tudi možnost dodatnega hlajenja), klimatski napravi, navigaciji, sistemu za prostoročno telefoniranje, pametnem ključu in električno pomičnem strešnem oknu sploh ne govorimo. Med opremo za aktivno in pasivno varnost smo dejansko pogrešali le malo stvari.

Zato je najbolje, da se posvetimo osnovni tehniki. Testni Tucson je bil skoraj enako opremljen kot Kia Sportage, o kateri smo pisali v velikem testu v letošnji osmi številki, zato naj mi bo oproščeno, če bom omenjena avtomobila (ki sta tudi v bližnjem sorodstvu!) tudi kdaj primerjal. Oba sta imela odličen šeststopenjski samodejni menjalnik, ki je prav razvajal z uglajenostjo, oba sta imela pod motornimi pokrovi dvolitrski turbodizel s kar 136 kilovati (ali bolj domačimi 185 'konji'), oba dva vozna programa, klasičnega in Sport. Kot sem zapisal že pri Sportageu, je dinamični povsem odveč, saj bi od družinskega križanca prej hotel več udobja kot športnosti, ki to ni. Volanski sistem je preveč posreden, menjalnik premalo hiter, motor preveč uglajen in podvozje premalo odzivno.

Verjetno je bilo med testnima avtomobiloma največ razlike prav pri podvozju: če je bil Sportage odločno preveč tog, kar naj bi nakazovalo na njegovo poslanstvo športnega SUV-a, je bil Tucson kljub 19-palčnim nizkopresečnim gumam velikosti 245/45 še na spodnji meji sprejemljivega udobja. In če bi sam izbiral avtomobil, bi izbral mehkejšega, saj so bili s tem bolj zadovoljni tudi moji sopotniki. Saj veste, kaj pravijo: če so zadovoljni moji otroci in predvsem žena, sem zadovoljen tudi jaz, saj imam potem mir. Štirikolesni pogon bi prišel prav pri spomladanskih snežnih plohah, še bolj pa pri obiskih različnih smučišč. Takrat ne boste cenili zgolj sistema za pomoč pri spuščanju ali možnosti uzakonjenja stalnega pogona štiri krat štiri (4x4 lock), ampak tudi velik in izdatno prilagodljiv prtljažnik. Motor je dovolj močan, da boste zlahka pripeljali kamorkoli vso družino in njihovo kramo, je pa tudi res, da pri višjih hitrostih nimaš več občutka, da si kupil kar 185 vrancev. Pa tudi povprečna poraba na testu je znašala kar 8,5 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Ha, Hyundai in Kia, tu pa bo treba narediti še kakšno domačo nalogo ... Hyundai Tucson in sestrska Kia Sportage sta dobra avtomobila, kar upravičuje tudi njuno višjo ceno, zato je odločitev o nakupu bolj stvar osebne nagnjenosti kot racionalne odločitve. In da ima tu Tucson prednost pri udobnejšem podvozju, da je skratka bolj gosposki, pa smo že povedali.

Aljoša Mrak foto: Saša Kapetanovič

Osnovni podatki
Cena osnovnega modela: 26.250 €
Cena testnega modela: 38.160 €
Moč: 135kW (184 KM)
Stroški (v enem letu)
Obvezno zavarovanje: 1.099 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 1.919 €
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – gibna prostornina 1.995 cm3 – največja moč 135 kW (184 KM) pri 4.000/min – največji navor 400 Nm pri 1.750–2.750/min.
Prenos moči: motor poganja vsa štiri kolesa – 6-stopenjski samodejni menjalnik– gume 245/45 R 19 V (Nexen Winguard).
Zmogljivost: največja hitrost 201 km/h – pospešek 0–100 km/h 9,5 s – kombinirana povprečna poraba goriva (ECE) 6,5 l/100 km, izpust CO2 170 g/km.
Mase: prazno vozilo 1.690 kg – dovoljena skupna masa 2.250 kg.
Zunanje mere: dolžina 4.457 mm – širina 1.850 mm – višina 1.645 mm – medosna razdalja 2.670 mm – prtljažnik 513–1.503 l – posoda za gorivo 62 l.
Naše meritve
Okoliščine meritev: T = 16 °C / p = 1.018 mbar / rel. vl. = 65 % / stanje kilometrskega števca: 3.753 km
Pospešek 0-100km: 9,7 ss
402m z mesta: 170s ( 133km/h)
poraba na testu: 8,5 l/100km
Poraba goriva na normnem krogu: 7,0 l/100km
Zavorna pot pri 100km/h: 41m
AM meja: 40m
Trušč pri 90km/h v 6. prestavi 59dB
Ocena
  • Da bi bili pri najbolje založenem Tucsonu razočarani, morate imeti res visoke standarde ali nerealna pričakovanja. Nas je namreč prepričal.

Hvalimo in grajamo
uglajenost samodejnega menjalnika
štirikolesni pogon
mehkejše podvozje (v primerjavi s Kio Sportage)
opremljenost testnega avtomobila
poraba goriva
siva (črna) notranjost
vozni program Sport