Kia Carens 1.8i 16V Ls Full Option

Pri Kii so predstavili svojo vizijo družinskega prijatelja v obliki limuzinskega kombija Carens. Bližnji sorodnik Carnivala se postavlja ob bok Scénicu, Zafiri in Picassoju. Med konkurenco je Carens najdaljši, kar je opazno tudi pri notranji prostornosti, saj je za zadnjo klopjo največji osnovni prtljažni prostor - s prostornino 617 litrov.

Na žalost pa ni na prvem mestu tudi po prilagodljivosti. Zatakne se, ko želite v prtljažnik stlačiti nekoliko daljše predmete, a tam ni prostora. Vzrok tiči v neodstranljivi zadnji klopi, ki je ni mogoče prekucniti, še manj pa odstraniti.

Pri Kii ponujajo še dodatno možnost - šestsedežno izvedbo Carensa. Nameščena ima po dva sedeža v treh vrstah, sedenje v tretji vrsti pa je priporočljivo le za majhne otroke, poleg tega pa ostane zelo malo prtljažnega prostora, v katerega je mogoče spraviti le še toaletne torbice vseh potnikov v vozilu.

Carens morda res ni najbolj prijazen do nekoliko večjih kosov prtljage, zato pa je toliko bolj radodaren s potniškim prostorom. Tako imajo potniki na zadnji klopi tudi ob prednjih sedežih, pomaknjenih popolnoma nazaj, še vedno dovolj prostora za kolena.

Slednje je posledica namestitve vodil prednjih sedežev močno naprej, zaradi česar lahko pomaknete prednje sedeže skoraj do armaturne plošče, a potem nimate prostora za noge. Na zadnji klopi lahko nastavljate tudi naklon naslona. Ta je sicer že v osnovi postavljen v udoben položaj, tako da ni treba držati telesa pokončno, vendar ga lahko še dodatno nagnete nazaj in s tem še izdatneje izkoristite udobje, ki je na voljo na zadnji klopi. Ah, da. Še en avtomobil, v katerem se je bolje peljati zadaj kot spredaj.

Položaj za volanom pa, tako kot pri vozilih s podobno zasnovo, močno spominja na sedenje v tovornjaku. Slednje je posledica predvsem preveč položnega, po višini nastavljivega volana in pokončne drže pred njim. Sedeži so mehko oblazinjeni, poleg tega pa tudi ledvenemu predelu hrbtenice ne zagotavljajo zadostne opore, kar boste še posebej občutili na dolgih poteh, po katerih boste stopili iz avtomobila hudo polomljeni.

V notranjosti je na armaturni plošči cenena plastika, na sedežih pa na otip prijetno blago. Varčevanje na korejski način je tokrat opazno na še en (zame nov) način. V avtomobilu jim pri Kii ni uspelo najti prostora za uro! Kako je to možno, me ne vprašajte, a dejstvo je, da boste imeli v avtomobilu uro le, če boste imeli avtoradio z njo.

Ko sedete za volan in zaženete motor, vas pozdravi šest glasnih »doingov«, ki vas prisilijo, da se privežete z varnostnim pasom. Ja, tudi pri Kii so pričeli izdatneje skrbeti za varnost, in četudi vas s tem nekoliko razdražijo, se boste vsaj navadili privezovati, še preden boste zagnali motor, saj vas v tem primeru »doingi« ne bodo živcirali.

Za poenostavitev prižiganja luči si lahko s seznama dodatne opreme omislite tudi dnevne luči. Te so po Kijinem receptu povezane z ročno zavoro. Zaradi tega vas lahko ponoči doleti nevarno presenečenje. Ko boste namreč v temi sredi klanca (npr. pred semaforjem) zategnili ročno zavoro, se bodo luči ugasnile, zaradi česar jih boste morali znova prižgati z obvolanskim stikalom, medtem pa tvegali možnost naleta vozila od zadaj, saj vas voznik v njem morda ne bo opazil.

Kia je Carensu namenila izključno 1, 8-litrski štirivaljnik, ki razvije največjo moč 81 kW pri 5750 vrtljajih v minuti. Da motor ni ravno varčnež, priča dovolj zgovorno poraba goriva na testu, ki je znašala 11, 1 litra na 100 kilometrov. Poleg tega pa vas bo glasno oznanjanje delovanja motorja opomnilo, da sedite v cenovno dostopnem avtomobilu, katerega osnovni namen ni razvajanje ljudi, temveč prevoz od točke A do točke B.

Slednje je posledica slabe izoliranosti motornega prostora od kabine, kar je še posebej opazno od približno 4000 vrtljajev glavne gredi motorja naprej.

Potem ko v mrzlem jutru obudite motor v življenje, vam v nadaljnji minuti odsvetujem izsiljevanje lastnega obstoja na cestišču. Takrat je motor nam-reč ravno v »prvi fazi« ogrevanja, med katero so možna tudi pokašljevanja. Potem motor lepo in presenetljivo mirno steče.

Prožnost motorja je zadovoljiva, kar omogoča tudi nekoliko lenarjenja pri pretikanju, medtem ko boste za »športno« odzivnost še vseeno morali večkrat poseči po prestavni ročici. Ta je nameščena prenizko in dokaj blizu voznikovega sedeža ter povezana z natančnim, a občutno prepočasnim menjalnikom, kar bo še posebej opazno pri hitrem pretikanju.

Za ustavitev »nizkoletečega« Carensa vam bodo priskočile na pomoč kolutne zavore na vseh štirih kolesih, ki jim že serijsko pomaga sistem ABS. Kljub povprečni zavorni poti pa zavore zaradi dobrega uravnavanja zavorne sile in ABS-a pustijo zaupanja vreden občutek.

Kljub mehkemu podvozju nas je ob preganjanju po zavitih cestah presenetila dobra vodljivost za vozilo takšne zasnove, a ne gre zanemariti tudi možnosti opletanja zadka pri grobem in hitrem menjavanju smeri. Ob pretiravanju prednji del vozila uhaja iz ovinka, na kar pa vas predhodno s spodnašanjem opozori »peresno« lahek zadek. Mehkemu vzmetenju povzroča požiranje kratkih grbin nekoliko preglavic, zato pa je toliko bolj učinkovito in udobno požiranje daljših cestnih grbin. Dodatna posledica mehkega vzmetenja in visoke karoserije pa je tudi močno nagibanje v ovinkih.

Model na testu je bil najbolj bogato opremljen in kot tak ožigosan z oznako LS Full Option. Že sama oznaka pravi o »ful« popolnem ter oh in sploh razvajanju ter varovanju s praktično vsemi danes zelo zaželenimi igračkami ter dodatki. Na kratkem seznamu dodatne opreme pa so le dnevne luči, kovinska barva in samodejni menjalnik. Pri zastopniku bodo za avtomobil s »ful opcijo« zahtevali od vas za ščepec več kot tri milijone tolarjev, kar pomeni soliden nakup.

Na koncu dneva, ko boste potegnili črto pod računom seštevanja vseh kakovosti in odštevanjem nekaterih pomanjkljivosti avtomobila, boste ugotovili, da je lahko Kia Carens popolnoma v redu in zaupanja vreden družinski prijatelj.

Peter Humar

FOTO: Uroš Potočnik