KIA Cee`D 1.6 CRDi EX Europe

Tudi na uredništvu Avto magazina smo bili pri­jetno presenečeni nad novim Kijinim avtomobilom. Pozabite na predhodnika Cerata, ki je sicer čisto dober avtomobil, a takšen Cee´d je v primerjavi z njim precej velik korak naprej. To pove še oblika, ki je delo Kijinega evropskega oblikovalskega centra, v Evropi (slovaška Žilina) pa ta avtomobil tudi izdelujejo. Na videz gre za moderno kombilimuzino. V notranjosti preseneti na otip mehak zgornji del armaturne plošče, merilniki so po informativnosti osnovni, a z belo obarvano skalo čedni, ponoči pa, kot preostali del ‘armaturke’, postanejo prijetno oranžni.

Pohvalno so skoraj vsi gumbi ponoči osvetljeni (‘pozabili’ so le na stikala za električno nastavljanje stranskih ogledal), presenečeni pa smo bili še nad električnim pomikom vseh stranskih (vratnih) šip. Pri prav vseh je bil potreben le en dotik in zaprle ali odprle so se samodejno. Česa takega pri Korejcih nismo bili vajeni. Nenavaden (za Korejca) je tudi avtomobilski radio - nič več ‘aftermarket’ s premajhnimi tipkami in sramežljivim zaslonom, temveč korekten tovarniški stroj, ki pri Cee´du razvaja tudi naprednejše in poleg CD-jev prebira še glasbo v formatu MP3, na avtoradio pa pusti priključiti tudi priljubljeni glasbeni predvajalnik. Tudi iPod, če ste že nestrpni. In tudi potovalni računalnik ni manjkal. Resda pa je enosmerni in se upravlja z gumbom pod zaslonom (roko bo treba umakniti z volana).

Med udobjem bi lahko navedli še obvolanske tipke za upravljanje z radiem. Pogrešate še kaj? S tempomatom bi bili morda prezahtevni, lahko pa bi pričakovali dnevne luči. Kia, tu je prostor za drobno izboljšavo! Dobro bi bilo osvetliti tudi nekatere gumbe (vklop in izklop notranjega kroženja zraka …), saj pri močnejši sončni svetlobi ni vidno, ali je funkcija vklopljena ali ne.

Sedeži. Prednja (lahko bi bila bolj čvrsta) nudita nekaj bočne opore - ne preveč, da vstopanje ni mučno, in ne premalo, da bi se vsakič, ko bi hitreje odpeljali ovinek, znašli na vratnih oblogah, ki po obliki in kakovosti izdelave lahko spomnijo na kakega (včasih precej boljšega) tekmeca. S ponudbo potniškega pros­tora se Cee´d uvršča v zgornjo polovico svojega razreda, pohvalna pa je tudi kakovost obdelave notranjosti. V testnem Cee´du sta nas motila le čriček v armaturni plošči, ki se je včasih oglasil, in plastičen pokrov volanskega obroča. Ta je spominjal na tistega v (Fiatovem) Stilu in je plastično ‘zaječal’ vsakič, ko si z volanom ravnal malo ostreje. Volan je dovolj natančen, da veš, kje so kolesa, za boljši občutek v dlaneh pa bi moral biti volanski servo slabotnejši.

Prestavna ročica petstopenjskega menjalnika se rada pomika iz kota v kot (pot je malce daljša, zjutraj ob hlad­nem zagonu malce trša), ne mara pa hitrega pretikanja. Takrat da občutek, kot da bi moral najprej premagati lažjo zanko. Zmeraj pa gre natančno. Vsaj pri testnem Cee´du je bilo tako. Odlagalnih mest za različne drobnarije je dovolj, pazite le na odpiranje predala pred sovoznikom, ki se odpre tako globoko, da boste njegovo vsebino hitro stresli na tla.

Razveseljivo je, da se končno lahko tudi kupci Kij hitro peljejo skozi ovinke. Podvozje Cee´da je narejeno po klasičnem (razrednem) receptu. MacPhersonovi nogi spredaj in poltoga zadnja prema. Cee´d se pelje tako dobro kot še nobena Kia do zdaj, čeprav je tudi pri vzmetenju in blaženju še nekaj prostora za nove izboljšave. Cee´dovo udobje (blaženje) je zgolj povprečno, s čimer sicer ni nič narobe, saj deluje vzmetenje čvrsto, le Focus, Golf, Leon, Mazda2 in nekateri drugi tekmeci se skozi ovinke še vedno peljejo lepše in hitrejše.

Tudi zvočna izolacija je dobra, saj turbodizelski motor tudi pri avtocestnih hitrostih ne preglasi misli v potniški kabini, kjer bosta zadaj udobno sedela tudi tista z okoli (rajši manj) 180 centimetri višine. Približno 1, 8 metra je tudi višine, do katere se odpirajo vrata prtljažnika, v katerega gre 340 litrov prtljage (nekako povprečna količina Cee´dovega razreda). Zadnja sedežna klop se zloži v razmerju ena tretjina proti dvema tretjinama, pri podrti zadnji klopi v prtljažnem prostoru nastane nestopničasta površina, kapaciteta pa se poveča na 1.300 litrov.

Testnega Cee´da je poganjala močnejša različica 1, 6-litrskega CRDi turbodizelskega motorja. Motor v poplavi konkurenčnih agregatov s podobno sodobno gradnjo (skupni vod) še najbolj izstopa s sedemletnim jamstvom (ali do 150 tisoč prevoženih kilometrov). In to je eden glavni adutov novega Cee´da, ne glede na motorno različico. 1.6 CRDi je najbolj živahen med 1.900 in 4.000 vrtljaji, v preostalem območju vrtenja pa je podoben drugim turbodizlom – z močjo prej ‘zmeren’ kot radodaren.

Kljub občasnemu priganjanju je povprečna poraba goriva na koncu testa znašala okroglih sedem litrov na sto prevoženih kilometrov, kar je ugodna številka, ki lahko postane še ugodnejša, če ne boste preveč pritiskali na plin in se boste s takole motoriziranim Cee´dom vozili predvsem zunaj mestnih gneč. Pri hitrosti 90 kilometrov na uro merilnik vrtljajev večinoma kaže na 1800-1900/min, pri avtocestnih 130 kilometrih na uro pa okoli 2.800/min. Prostor za šesto prestavo, ki bi še znižal porabo goriva, torej je!

Za varnost pri Cee´du ni treba posegati po višjih opremah, saj so že v osnovi LX kar štiri varnostne blazine, varnostni zavesi in ABS. Oprema testnega Cee´da je vsebovala še izklopljivi ESP! Pri Kijinem Cee´du najbolj stavijo na njegovo sedemletno jamstvo (ali 150 tisoč kilometrov) na pogonski sklop (motor in menjalnik) ter še vedno

zelo solidnih pet let (ali 150 tisoč kilometrov) na preostale dele. Tu pa je Cee´d v prednosti pred tekmeci. Medtem ko bodo lastniki Aurisov, Golfov, Focusov, Meganov … menjali počene šipe, odbijače in še kaj drugega na svoje stroške, bo to lastnikom Cee´da (pogojeno z garancijsko priznanimi napakami) prihranjeno.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič