Kia Sportage Soft Top 2.0 16V

Korejska Kia se je pojma »igračka za odrasle« lotila na že poznan način. Krajši različici modela Sportage so odstranili zadnji del strehe in jo nadomestili s platneno, novo nastalo izvedbo pa poimenovali Soft Top. Namen »mehke strehe« je vsekakor narediti močnejši prepih v potniškem prostoru, da bi se potniki med vožnjo počutili svobodnejše.

Na žalost pa ima ta različica še mnogo slabo premišljenih rešitev, ki lahko uporabnikom avtomobila povzročijo več težav kot užitkov. Tako je v avtomobilu sicer zelo veliko priročnih odlagalnih prostorov, a niti enega, ki bi ga lahko zaklenili. Posledica tega je, da morate neprestano vse nositi s seboj, saj je iz predalov mogoče pobrati stvari brez vsakršnega nasilnega vdora. Streha se namreč snema od zunaj. Postopek sicer ni težaven, a kljub temu posamezniku vzame dve do tri minute življenja.

Obraten postopek, torej nameščanje strehe na vozilo, zahteva malo več spretnosti, zato vam bo mogoče prvič vzel celih trinajst minut, pozneje pa v najboljšem primeru najmanj šest, zato vam ne priporočam vožnje brez strehe ob »sumljivem« vremenu. Če pa že, bodite pripravljeni na kar zajeten prepih in zunanji smrad, ki se v zaprtem prednjem delu kabine, kljub prepihu, zadržuje. Ta nezaželeni učinek se zelo učinkovito izniči, če imate med vožnjo vklopljen ventilator gretja.

Sama vožnja je svojevrsten »užitek«. Mirno lahko zapišemo, da je zelo dinamična in vsekakor nedolgočasna, saj je stresanje avtomobila zaradi kratke medosne razdalje in zelo trdega vzmetenja stalni sopotnik. Ta neprijetnost pa naredi daljše poti zelo utrudljive. Morda ste pomislili, da bo zaradi trdega vzmetenja avto kot ustvarjen za preganjanje po ovinkih, vendar boste dvakrat premislili, saj zaradi visokega položaja za volanom hitro dobite občutek, da se bo avto v ovinku zdaj zdaj prevrnil, čeprav se, v primerjavi z drugimi terenci, v ovinkih dokaj malo nagiba.

Štirivaljni 2, 0-litrski motor, poznan iz Sportageovega večjega brata, deluje spodobno in takšnemu tipu vozila primerno. Ob mrzlem zagonu vedno malo pocuka, toda ko je začetni del ogrevanja opravljen, steče lepo in brez nadaljnjih težav.

Za terensko vožnjo je v spodnjem območju vrtljajev mogoče opaziti pomanjkanje navora, za vsakdanjo uporabo na navadnih cestah pa to ni tako opazno. Pri vožnji po terenu je mogoče k zadnjemu pogonskemu kolesnemu paru, ki ima zaporo diferenciala, priklopiti še prednji kolesni par, v kočljivih okoliščinah pa navor motorja še ojačati z reduktorjem, in tako je omenjena pomanjkljivost tudi v praksi zelo dobro odpravljena.

Motor po zasnovi ni ravno tehnološki biser. Temu primerna je tudi poraba goriva, ki je za to prostornino in sposobnosti motorja, s povprečnimi 13, 3 litri, vsekakor prevelika.

Zavore glede na izmerjene vrednosti niso ravno čudežne, vendar so v kombinaciji z dodatkom ABS in dobrim odmerjanjem zavorne sile učinkovite.

Na zunaj je bil avto deležen manjših optičnih popravkov. Prenovili so masko motorja, prednje in zadnje luči in morda še kakšno malenkost, ki je nepoučeno oko ne opazi. Notranjost je iz korejsko povprečnih materialov, med katerimi prevladujeta trda plastika na armaturni plošči in ceneno blago na sedežih.

Da so varčevali, je opaziti tudi na prednjih sedež in sistemu za preklop naslonjal. Zato vam toplo odsvetujem plezanje na zadnji sedež na voznikovi strani, saj tam ob preklopu naslonjala ne morete sedeža pomakniti naprej. Na sovoznikovi strani je to sicer možno, vendar morate vsakokrat, kadar preklopite naslonjalo, sedež ponovno nastavljati v želeni položaj.

Zelo velika možnost je tudi, da vas bosta prednja varnostna pasova med vožnjo spravljala ob živce, saj se zaradi stresanja avtomobila neprestano samodejno zategujeta in s tem utesnjujeta voznika in sovoznika. Med manevriranjem na parkirišču in sploh med vožnjo bosta voznika ovirala tudi zelo zajetna srednja stebrička, ki zelo zmanjšata zorni kot in otežita nadzor nad dogajanjem na cesti.

Oprema, ki vam bo lajšala vožnjo, zajema ročno klimatsko napravo z možnostjo notranjega kroženja zraka, električno pomična prednja stekla in zunanja vzvratna ogledala, osrednjo ključavnico, ki poveljuje le prednjim vratom, avtoradio s štirimi zvočniki in električno pomično anteno ter osrednji naslon za roke spredaj, z možnostjo vzdolžne nastavitve.

Cena vozila 3, 5 milijona slovenskih tolarjev je, če upoštevamo opremo, ki je v testnem vozilu vsa všteta v ceno, v primerjavi z izdelki konkurence dokaj primerna in ugodna. A morate se vprašati, ali ste pripravljeni neprestano razmišljati o varovanju avtomobila proti vlomom, saj je v ta avtomobil mogoče priti povsem brez uporabe sile.

Peter Humar

Foto: Uroš Potočnik