Bencin in elektrika, popolna kombinacija

Bavarci nadaljujejo elektrifikacijo svojih obstoječih vozil. X3, ki se vozi v priljubljenem razredu križancev, je tako po novem na voljo kot priključni hibrid, kmalu pa bo na voljo tudi kot povsem električni avtomobil. A za slednjega vsaj za zdaj sam še nisem, ker se trenutno še vedno nagibam k priključnim hibridom. Z njimi že lahko izkusimo povsem električno vožnjo, hkrati pa se vrnemo h konvencionalni takrat, ko jo potrebujemo.

X3 je lep primer, kako se takšna tehnologija lahko uporablja tudi pri večjih, premijskih križancih. V osnovi je avto enak tistemu z oznako 30i, le da je v prtljažniku dobrih 100 litrov manj prostora (ki ga zasede baterijski sklop), bencinskemu agregatu (184 'konjev') pa je dodan elektromotor z močjo 80 kW (109 'konjev'), kar pod črto prinese 292 'konjev' sistemske moči.

Voznik lahko ob polnih baterijah izbere vožnjo samo na elektriko, pri čemer je največja hitrost omejena na 135 km/h, ali kombinirano vožnjo (največja hitrost le na elektriko 110 km/h), ali pa izbere način polnjenja baterije in prihrani električno energijo za pozneje. Kombinacij je torej veliko, a pod črto šteje samo eno – povprečna poraba goriva!

A najboljši primer ugotavljanja porabe goriva je seveda vožnja in ne računanje in eksperimentiranje z voznimi programi. Zato smo tokratni normni krog opravili dvakrat – prvič s povsem polno baterijo, drugega pa s povsem prazno. Zmotno bi bilo namreč misliti, da od stotih prevoženih kilometrov pač odštejemo doseg baterije in izračunamo povprečno porabo bencinskega motorja. Ker v praksi seveda ni tako, predvsem pa je za električno stran veliko bolje!

Če bi zgolj speljali in se 100 kilometrov peljali s primerno hitrostjo brez enega samega zaviranja, bi to celo pilo vodo, tako pa se na 100-kilometrskem krogu različno hitro pospešuje, različno zavira, seveda pa tudi vozi navkreber ali navzdol. To pomeni, da se med nekaterimi deli poti baterija bolj prazni, med drugimi in predvsem pri zaviranju pa se ta polni. In tako se teoretični izračun pač ne izide.

Izračun prve povprečne porabe bencina na normnem krogu smo začeli s povsem polno baterijo, ki je kazala doseg 33 kilometrov. Med vožnjo se je na račun zaviranja in rekuperacije baterijski doseg raztegnil na dobrih 43 kilometrov, po katerih se je prvič zagnal bencinski motor. A to seveda ni pomenilo konca za električni doseg! Na račun rekuperacije se je celotni električni doseg povečal na zavidljivih 54,4 kilometra od skupno stotih prevoženih. Povprečna poraba bencina pa je znašala skromnih 3,3 l/100 km!

Drugi normni krog smo začeli s povsem izpraznjeno baterijo. To pomeni, da smo ga že takoj na začetku vožnje začeli z delovanjem bencinskega motorja. Spet bi bilo nesmiselno misliti, da je ob prazni bateriji logično, da bo bencinski motor deloval ves čas. Ker seveda ni! Na račun rekuperacije se je 'nabralo' za kar 29,8 kilometra vožnje zgolj na elektriko.

Čeprav se doseg baterije na zaslonu ni skoraj nič spreminjal in je celotnih 100 kilometrov ostajal bolj kot ne na ničli, se med vožnjo in zaviranjem vseeno nabere nekaj energije, ki jo potem hibridni sklop porabi za speljevanje, predvsem pa se pri zmerni vožnji ali rahlem zaviranju sistem takoj, ko je le mogoče, prestavi v električni način delovanja. Sicer je bila poraba goriva enkrat večja, torej 6,6 l/100 km, a bi denimo X3 z zgolj bencinskim motorjem porabil vsaj liter ali dva več.

Vse skupaj tako odločno govori v korist priključnemu hibridu. Hkrati ne podpira teze, ki se je razvila (žal tudi v slovenskih birokratskih krogih, beri Eko sklad), s katero bi radi prepričali, da so priključno hibridni avtomobili celo bolj potratni od običajnih, seveda ob predpostavki, da priključnega hibrida ne bi polnili.

In če se vrnem k tistim, ki se v trenutni bencinski zgodbi že najdejo - če bi takšen priključno hibridni X3 uporabljali za pot v službo in dnevno ne bi prevozili več kot približno 30 do 40 kilometrov, bi se vseskozi vozili zgolj na elektriko. Če bi ga lahko med službo polnili, se lahko omenjena razdalja prevozi zgolj v eno smer, ker bo za vrnitev baterija spet napolnjena. Baterije s kapaciteto 12 kilovatnih ur v X3 30e se namreč napolnijo na običajni 220-voltni vtičnici v manj kot šestih urah, na polnilnici pa v dobrih treh urah.

Gledano pod črto je takšen priključni hibrid očitno zelo dobrodošel. Seveda pa je malo manj dobrodošla njegova cena. A spet, odvisno od želje in potrebe voznika. Ker če kaj, pa takšen hibridni sklop ponuja zelo udobno in predvsem tiho vožnjo. Kdor to ceni, tudi ve, zakaj doplača razliko med priključnim hibridom in zgolj bencinsko gnanim avtomobilom.