X -faktor?

Tovrstna trma se Mazdi še ni obrestovala. Spomnimo se sicer genialne inženirske zasnove Wanklovega motorja. Uspelo jim je dokazati, da znajo najti rešitve, a vendarle, te so imele pomanjkljivosti. Kaj pa tokrat, ko so obljubili, da se ne bodo podredili trendu zmanjševanja motornih prostornin zaradi uporabe turbopihalnikov? Mazdina iznajdba sliši na ime Skyactiv-X, prinaša pa rešitev, ki naj bi združevala lastnosti bencinskega in dizelskega motorja. Bolj natančno: gre za nadzorovano dvojno delovanje pri vžigu zgorevalne zmesi. Za to lahko poskrbi, tako kot je po navadi, vžigalna svečka ali pa pride do kompresijskega samovžiga (kot pri dizelskih motorjih). Zadaj stojijo zapletene tehnološke rešitve, za katere si je Mazda vzela precej časa in porabila precej sredstev. In če smo dolgo čakali na Mazdin avto z vgrajenim motorjem Skyactiv-X, je jasno, da so bila tudi pričakovanja velika. Zdaj smo ga končno lahko preizkusili v Mazdi3.

Če smo velike upe polagali na to, kot so se pri Mazdi hvalili, da naj bi novi motor prinašal lastnosti turbodizelskega agregata, je bilo najprej začetno razočaranje očitno. Številke sicer pravijo, da naj bi motor s 132 kW pri 6.000 vrt./min in navorom 224 pri 3.000 vrt./min ter pri porabi 4,2 litra na 100 kilometrov res v sebi nosil nekaj dizelskih karakteristik, a se v praksi izkaže za malce drugačnega. Težko je namreč zaznati boljšo prožnost, kot jo sicer ponuja navadni bencinski agregat. Če pa že kaj hočemo iztisniti iz motorja, ga je treba zavrteti na višje obrate. Tam sicer avto lepo poskoči, a kaj, ko se potem podre teorija o porabi goriva.

Da smo si na jasnem: z delovanjem v nekem srednjem območju motornih vrtljajev bodo zadovoljni vozniki, ki si želijo uglajene in zvezne vožnje. Motor je izjemno tih, tek je miren, tresljajev pa skoraj ni zaznati. Razočarani bi znali biti predvsem tisti, ki si želijo več odzivnosti in dinamike, hkrati pa ob tem računajo še na nizko porabo. Tudi zaradi blagega hibrid­nega sistema ta res ni velika, a vseeno, od obljubljenih 4,2 litra se je na našem normnem krogu povzpela na 5,5 litra na 100 kilometrov. No, tisti prej omenjeni dinamični vozniki bodo hitro prišli na 7 litrov ali več.

Sicer pa Mazdo3 kot avto lahko le pohvalimo. Njihova ideologija, da se z bogatim naborom opreme, materiali in izdelavo približajo premijskemu razredu, se je izkazala za pravilno. Kupci Mazd že v osnovi v svojih avtih iščejo več opreme in tu so jim Japonci šli nasproti. Počutje v kabini je odlično, ergonomija je dobra, edina stvar, kjer bi v prihodnje pričakovali napredek, je pri zabavno-informacijskem vmesniku. Zaslon je sicer velik, pregleden in dobro nameščen, a so vmesniki skopi, grafika pa neizrazita. Tudi pri merilnikih Mazda vztraja pri svojem: ti so s 7-palčnim zaslonom le deloma digitalizirani, a to nadomeščajo s projicirnim zaslonom, ki je del serijske opreme.

Pod črto vsekakor lahko zapišemo, da je motor Skyactiv-X tehnološko napreden stroj, ki se v Mazdi3 dobro počuti. Glede na obljube in dolgo čakanje so vseeno bila nekoliko prevelika pričakovanja, kar pa ne pomeni, da je motor slab. Le glede na vložen trud se premalo oddalji od klasičnega atmosferskega motorja, ki pa je pri Mazdi že tako ali tako dobra izbira.