Kratek test: Nissan Pathfinder 2.5 dCi SE IT Pack

V tehničnih podatkih piše, da meri v dolžino 4,8 metra, v širino 1,85 metra in v višino 1,78 metra. Če torej ljubite velike, je Pathfinder prava zadeva. Še bolj navduši prtljažnik: s sedmimi sedeži ga je 190 litrov, s preklopljenimi zadnjimi sedeži in klopjo v drugi vrsti pa dobite res navdušujočih 2.090 litrov. Tako pravi teorija.

Praksa pa je bila drugačna. Začelo se je s telefonskim pogovorom nekega dne pozno popoldne, v katerem je šef prosil za uslugo. »Ti, a bi midva lahko zamenjala avtomobila?« je bila njegova prošnja, češ da v Pathfinderju ne more sedeti. »Kaj si rekel, a lahko ponoviš?« je bil moj nejeverni odgovor. Ker mi je zamenjava ustrezala in ker se šefu načelno nikoli ne odkloni prošnje, sva se kmalu dobila in zamenjala Nissana za hibridnega Peugeota. Njegova težava je bila, da je zaradi višine le težko obračal volanski obroč, saj mu je kljub najvišjemu položaju še vedno drsal po stegnih. Pathfinder je glede na zunanje mere v notranjosti res bolj utesnjen, vendar še vedno več kot dovolj prostoren za povprečno rasle voznike.

Težava sta seveda višji položaj za volanom in predvsem volanski obroč, ki je nastavljiv zgolj višinsko, ne pa tudi vzdolžno. Z mojimi 180 centimetri ni bilo težav.

Potem pa sem začel uživati v delavcu, ki hoče biti gospod. Pod rubriko delavec bi seveda uvrstili štirikolesni pogon z reduktorjem in velikost (predvsem) prtljažnika, seveda pa ne smemo zanemariti tudi izdatnejše višine in navdušujočih kota približevanja (30 stopinj) ter kota oddaljevanja (26 stopinj). Pravijo, da se lahko pogrezne do 45 centimetrov v globoko lužo in da omogoča največji nagib vzpona kar 39 stopinj, največji stranski nagib pa kar 49 stopinj. Verjemite, tega nismo preizkusili, saj nekaj zdrave pameti vseeno še premoremo. Za tlako prideta še kako prav 2,5-litrski turbodizel, ki je terensko glasnejši in se trese, ter na kratko izračunan šeststopenjski ročni menjalnik. Medtem ko lahko zgolj ugibamo, da je za vleko prikolic in polno naloženega prtljažnika več kot dovolj navora, pa lahko iz prve roke potrdimo, da je tudi avtocestna vožnja povsem prijetna. Da, tudi dovolj tiha!

Ali želi biti tudi uglajen? Prav gotovo. K temu pripomore predvsem bogata oprema, od kamere za pomoč pri vzvratni vožnji prek tempomata, sistema prostoročnega telefoniranja, navigacije do gretja prednjih sedežev in za dotik občutljivega zaslona. V notranjosti smo kljub trem zaprtim predalnikom pogrešali zgolj več odlagalnih površin in predvsem novejše grafike merilnikov, ki se jim leta že malce poznajo. Počasi že pričakujemo novega Pathfinderja, zato je tudi v tehničnih podatkih navedena cena zgolj informativna. Ne izdajte me, ampak po mojih informacijah se lahko zmenite za konkreten popust.

Na koncu sem bil zelo hvaležen šefu, da sva zamenjala vozili. Pathfinderju se mogoče res že malo poznajo leta, vendar je s sodobnim motorjem (hmm, z malce večjo porabo) in bogato opremo zelo prijeten avtomobil. Če seveda želite in potrebujete tako klenega terenca.

Bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič