Kratek test: Opel Meriva 1.7 CDTI (74 in 96 kW) Cosmo

Najprej, da ne bo zmede, pojasnilo, ­zakaj na slikah gledate dve Merivi: zato ker smo tudi na testu imeli dve. Obe z ­dizlom v nosu, obe z oznako Cosmo, a z različno količino dodatne opreme in predvsem z različno kombinacijo pogon­s­ke tehnike. Tista z nemško tablico je v nosu skrivala močnejši, 96-kilovatni oziroma 130-'konjski' dizel v kombinaciji z ročnim menjalnikom, tista s slovenskimi tablicami pa šibkejšo, 100-'konjsko' različico tega motorja in šeststopenjski samodejni menjalnik.

Katera izbira je boljša? Kozmologija tu ne da natančnega odgovora. Najbolje bi bilo, če bi lahko k samodejnemu men­jalniku pritaknili 130-'konjski' motor.

Pa se tega na žalost ne da. Še več – celo 110-'konjskemu' motorju so moč zmanjšali za 10 'konjev', preden so mu pritaknili avtomatiko. In to pomeni, bi pomislili ob pogledu na tehnične podatke, da je takšna Meriva lena in požrešna. Pa to v resici ne drži. Praktično se ni zgodilo, da bi se nam takšna Meriva zadela resnično podhranjena. Sprijazniti se je sicer treba, da boste med bolj umirjenimi vozniki, a druge lastnosti Merive, od dobre zvočne izolacije do udobnega sedenja, to nepri­jetnost hitro odtehtajo. Po drugi strani je močnejša Meriva precej bolj živahna, a ima tudi bolj izrazito anemičen motor v nizkih vrtljajih in zato zahteva več poseganja po prestavni ročici.

Ko bo voznik prve v mestni gneči lenaril, bo voznik druge sredi dela s stopalkami in prestavno ročico. Katera kombinacija je boljša? Na to ni preprostega odgovora. Logika sicer pravi, da bi šibkejšo različico s samodejnim menjalnikom priporočili tistim, ki so že po naravi bolj umirjeni vozniki, hkrati pa veliko časa preživijo v mestni gneči, ono drugo pa tistim, ki si od avtomobila želijo več živahnosti in so veliko na avtocesti, a v resnici se da prav lepo živeti z obema različicama.

In tu se zgodba razlik med obema konča. Obe Merivi sta, kot zapisano, imeli najvišjo stopnjo opreme, torej Cosmo, in še lep kupček doplačilne opreme. Oprema Cosmo sicer res vključuje vso osnovno varnostno opremo (torej ESP ter šest varnostnih blazin oziroma zaves), zato pa je v njej recimo le ročna klimatizacija. Šele doplačilo za paket Cosmo Premium prinese samodejno klimatizacijo (dvo­področno), zvočni sistem za pomoč pri parkiranju ter potovalni računalnik.

Če bi Merivi preizkusili mesec dni kasneje, ko so se začele zimske temperature daleč pod ničlo, bi bili seveda zelo hvaležni za Zimski paket, ki sta ga imeli obe in ki vključuje tako ogrevanje sedežev kot ogrevan volanski obroč (ta je sicer trikrak, usnjen in nabit s komandami za avdiosistem in tempomat). Pravzaprav sta bili (pri opremi) edini resni razliki med obema navigacijska naprava in usnje na sedežih 'nemške' Merive (čeprav so, resnici na ljubo, navadni sedeži v kombinaciji usnja in blaga očesu mnogo prijaznejši).

O tem, da je Meriva posebnež pri odpiranju vrat, smo pisali že na prvem testu tega kompaktnega družinskega limuzinskega kombija. Pa nadaljnjem mesecu uporabe lahko svoja opažanja le potrdimo: ne gre le za dober tržni trik, stvar je tudi v resnici uporabna, kar bodo najbolj opazili tisti, ki zadaj vozijo (majhne) otroke. Dostop do zadnje klopi je mnogo bolj praktičen in prijazen do hrbta, in ko enkrat naštudirate, v katero stran se splača stopiti in kje iti okoli avtomobila, se boste s klasiko le težko sprijaznili.

Manj uporaben in bolj tržni prijem je sistem sredinske konzole na vzdolžnih vodilih. To boste večino časa, zlasti pri avtomatiki, vozili v (skoraj) povsem prednjem položaju, vodila, ki segajo do zadnjih sedežev, pa bodo služila predvsem cefranju živcev potnika na sredinskem zadnjem sedežu ali tistega, ki bi z desnega sedeža zlezel skozi leva vrata ali obratno (zadaj, seveda). Klasična sredinska konzola je boljša rešitev in na srečo se lahko odločite zanjo brez doplačila (no, ja, pravzaprav bi bilo lepo, če bi bil avto brez sistema FlexiRail cenejši).

Da se v Merivi sedi udobno tako za volanom kot na drugih sedežih (razen na sredini zadaj, seveda), ni skrivnost. Enako velja za notranjo prilagodljivost in prostornost, se je pa treba zavedati, da pri manj kot 4,3 metra celotne dolžine čudežev v notranjosti ni. Meriva bo zadostovala (s prtljažnikom vred) za osnovne prostorske potrebe družine z otrokom ali dvema in to je vse. In to je tudi dovolj. Kombinacija cene, uporabnosti, zmogljivosti in udobja je pri njej namreč zelo dobra. Koliko vam pomeni udobje samodejnega menjalnik, pa se boste morali odločiti sami.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič