Kratek test: Renault Kangoo dCi 90 Style

Takole mi je odgovorila znanka, za katero sem doslej mislil, da ji avtomobili ne pomenijo prav nič. Torej poduk: tudi tisti, ki jih avtomobili sploh ne zanimajo, jih potrebujejo in celo opazijo. Za Kangooja je to pravzaprav povsem razumljivo. Navsezadnje je bila prav ta zaobljena škatla na štirih kolesih začetnik novega razreda avtomobilov in zanje veljajo drugačni kriteriji izbire kot za običajne avte.

Kangoojev videz je značilen, toda o posebnem trudu pri oblikovanju karoserije ne moremo govoriti. Oblikovalci so imeli le to nalogo, da so mu pripravili prijazen obraz (masko in luči), pomembnejša pa je seveda notranjost in tu se tudi začnejo variacije na temo. Naš Kangoo je namreč tisti z opremo Style, to pa je pri Kan­gooju tudi najbogatejša oprema.

Skupaj z 1,5-litrskim turbodizelskim motorjem s srednjimi zmogljivostmi ti dve postavki prineseta kar precejšen cenovni skok od osnovne različice (5.050 evrov), ob končni ceni preizkušenega Kangooja pa sem se kar malce zdrznil, saj je bila ta 21.410 evrov.

Za dober denar dober avto torej? Tako nekako! V Kangooju dobite za ta denar dokaj bogato opremo, čeprav se zdijo nekatere stvari s cenika dodatne opreme tudi malce za lase privlečene: je še vedno mogoče, da avtomobilske znamke ESP 'zapakirajo' v dodatno opremo in da ta pri Renaultu stane kar 840 evrov? Enako velja za stranski varnostni blazini in zavesi za dodatnih 600 evrov. Oboje se zdi za Kangooja še kako potrebno, pri varnosti pa se ne varčuje. Kangoo je imel tudi strešno okno, a žal ne tudi možnosti, da se z zastorom skrijemo pred premočnim soncem.

Sedeži so seveda postavljeni bolj po 'kamionarsko', a prav to pri takšne vrste avtomobilih štejemo za pohvalno lastnost. Predvsem zadnja klop je zelo priročno zložljiva in primerna za večkratno 'telovadbo', kadar potrebujemo večji nakladalni prostor v Kangoojevem zadku. Manj prepričajo zadnja drsna vrata oziroma mehanizem, ki omogoča odpiranje in zapiranje – pri najmlajših in najstarejših se niso najbolje obnesla. Kljub vsemu pa velja, da je Kangoo najprimernejši prav za družinsko uporabo.

Na splošno se je z voznimi zmogljivostmi dobro izkazal. Srednje zmogljiv 1,5-litrski dizelski motor s turbopuhalom je ravno pravšnji, da Kangooju omogoča tudi dovolj sape, če ga obremenimo z dovoljeno največjo maso (pohvalnih več kot 600 kg!). V prvem trenutku se zdi, kot da pogrešamo šesto stopnjo prenosa pri menjalniku, a kasneje ugotovimo, da tudi s tem ni težav. Prestavna ročica je priročna, a prestavljanje ni vedno najbolj natančno. Podvozje zagotavlja razmeroma udobno vožnjo, za dirke pa si moramo omisliti katerega drugega Renaulta.

O ceni za konec še tole (velja za marsikateri avto, ki ga preizkusimo): že kratek skok na uradno Renaultovo medmrežno stran je razkril nižjo ceno osnovnega modela, kot je tista, navedena v naših tehničnih podatkih. Od vaših pogajalskih sposobnosti je nato odvisno še kaj, za takega Kangooja pa se navsezadnje že kar splača potruditi.

Tomaž Porekar, foto: Aleš Pavletič