Kratek test: Renault Latitude dCi 240

V preizkus smo dobili tudi najmočnejšo turbodizelsko različico, tisto z že znanim motorjem V6 iz Renaultov in Nissanov. V dolžino meri Latitude le dobrih 10 centimetrov manj kot pet metrov, torej preverite, ali bo šel v vašo garažo. Najmočnejša različica je tudi zelo bogato opremljena, saj pri Renaultu pričakujejo, da se bodo za takšen avtomobil odločili tisti, ki iščejo primerno udobje.

Tako torej ta francoska znamka ponuja veliko štirivratno limuzino, s katero želi pridobiti stranke, ki iščejo najrazličnejše pripomočke za vožnjo, recimo od samodejnega menjalnika do masažnega sedeža. Tudi sicer je seznam dodatkov kar zadovoljiv. A renaultovci tudi pravijo, da je Latitude poslovna limuzina, vendar bi se morali o prepričljivosti navedbe malo bolj resno vprašati. Ali lahko Latitude tekmuje z avtomobili, kot so Audi A6, BMW 5, Jaguar XF, Mercedes-Benz E ali Volvo S80? Te namreč običajen kupec šteje v razred poslovnih limuzin.

Odgovor na to vprašanje je lahko pritrdilen, a le, če se smo pri prej omenjenih upoštevali samo njihovo velikost, ne pa tudi vsega drugega, kar ponujajo. Cenovno bi seveda Latitude lahko vse premagal, a je težava v tem, ker prav v tem razredu šteje vse kaj drugega kot le ta kriterij. Brez sprenevedanja je eden odločilnih razlogov za nakup tudi ugled. Renault glede tega ni imel toliko ponuditi kot prej omenjeni tekmeci, zaradi tega je bil njihov alternativni Vel Satis, nekakšen predhodnik Latituda, veliko bolj sprejemljiv in – avtomobilsko gledano – tudi veliko naprednejši.
Gledano s te plati, sploh če naj bi bil Latitude res vrh Renaultove ponudbe, je pravzaprav razočaranje.

Seveda pa lahko stvar gledamo tudi drugače. Cenovno je namreč zares ugodnejši, motor je dovolj poskočen, čeprav seveda ne dovolj varčen za sedanji čas (zlasti ne v povezavi s samodejnim menjalnikom). Glede na velikost je v njem tudi dovolj prostora, le zaradi previsoko postavljenih sedežev imajo večji potniki občutek utesnjenosti. Sedežev ne gre posebej hvaliti, sploh stranskega oprijema, svojo povprečno zasnovo pa nakažejo tudi na daljših potovanjih. A predvsem razmere na zadnji klopi so takšne, da ustrezajo zamisli o poslovni limuzini. Tudi prtljažnik je primeren.

Če se voznik v Latituda preseli iz kakšnega manjšega Renaulta, mu bo celotno delovno okolje zelo znano, saj je večina gumbov podobnih kot v Renaultovih manjših avtomobilih. Prilagajanje je tako dokaj preprosto (na primer glede upravljanja brisalnikov, smernikov, radia, potovalnega računalnika skupaj z navigacijsko napravo). A če je navajen na katero drugo znamko, mu recimo ne gre v glavo, da pri Renaultu še vedno niso slišali za možnost nekajkratnega utripa smernikov s kratkim sproženjem vzvoda.

Latitude je tako še eden od avtomobilov iz široke ponudbe, ki je na trg prišel predvsem zato, da imajo pri znamki 'pokrito' vso ponudbo, manj pa zato, da bi s svojimi lastnostmi prepričal. Je to dovolj?

Tomaž Porekar, foto: Saša Kapetanovič