Kratki test: Audi A1 Sportback 1.6 TDI (85 kW) Sport

Prenovi se v Audijevi govorici reče produktna izboljšava. Kaj so torej izboljšali? Spisek je kar dolg, a kot omenjeno že v uvodu, so spremembe le stežka opazne. A1 ima novo obliko žarometov in meglenk, drugače oblikovani zunanji vzvratni ogledali, robustnejša odbijača, bolj ploščato rešetko maske, nove izvedenke kolesnih obročev, zadaj LED-luči ter preoblikovan difuzor. Naš preizkušen A1 pa je imel celo najvišjo raven opreme, ki ima zdaj oznako Sport (sicer ponujajo še nov nivo z oznako Design). Pri tej ravni opreme je kar nekaj postavk, ki jih ni več treba iskati na spisku dodatne (na Audijevem uradnem spletnem konfiguratorju se boste zgubili).

Najpomembnejši del opreme so 16-palčni aluminijasti kolesni obroči s petimi kraki, ti tudi videzu največ dodajo. Seveda pa so tu še zaključek izpušnih cevi v visokem sijaju, prednja športna sedeža, informacijski sistem, trikraki športni volan, športno podvozje ter sistem Audi drive select. Pri zadnjem lahko nastavljate tri načine vožnje z oznakami auto, dynamic in efficiency, nima pa možnosti osebnih nastavitev, česar smo vajeni pri večjih Audijih. Z njimi lahko vplivamo na troje: spreminjamo značilnosti blaženja, krmiljenje v volanskem mehanizmu ter način prestavljanja pri samodejnem menjalniku. Vse to omogoča kar dovolj sprememb, tako da lahko voznik ob spreminjanju profila vožnje občuti spremenjene značilnosti med vožnjo z A1.

Predvsem pa nastavljivi blažilniki pripomorejo k še dokaj sprejemljivemu udobju, čeprav je športno podvozje razmeroma trdo. Pohvaliti je treba celotno zasnovo vozne dinamike. Ta najmanjši Audi prav v ničemer ne zaostaja za imidžem znamke, pravzaprav še več, dokazuje, da je tudi pri majhnem avtomobilu mogoče dobiti pravo športnost. Manj pa so lahko višji (seveda tudi težji) vozniki prepričani nad športnim sedežem (najbrž to velja tudi za sovozniškega). Njegova oblika ne zadovoljuje, bil je pa kriv tudi za slabše počutje po nekaj daljši vožnji z A1. Vsekakor presenetljivo! Pohvala za preizkušeni avtomobil velja tudi za pogonski del. Pri A1 sta sicer na voljo dva turbodizelska motorja, manjši 1,4-litrski TDI je trivaljnik, večji, 1,6-litrski pa štirivaljnik. Slednji je že kar stari znanec iz številnih modelov skupine Volkswagen, a pri Audiju ima ta 116 'konj' (drugod običajno 110). Dodatne moči pravzaprav ne moremo zares čutiti, a motor se odlično poda s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Skupaj pustita zares dober vtis.

Tudi gospodarnost z gorivom je solidna. Kaj torej ponuja prenova oziroma izboljšava dosedanjega izdelka? Vsekakor nekaj več kot dosedanja ponudba, pa čeprav so spremembe, kot že povedano, še najmanj opazne pri videzu. Razlik pa je dovolj tudi zaradi tega, ker sta zdaj obe bogatejši opremi drugače 'zloženi' v opremski paket. Vsekakor kupcem priporočam obilo pazljivosti pri izbiri dodatne opreme. To si je treba izbrati po pameti, saj je skoraj vse tisto, kar se zdi vozniku uporabnega (tudi tempomat, na primer), treba dokupiti. V tem pa je (ob boljšem voznem občutku in ugledu Audijevih štirih krogov) tudi največja razlika s tekmeci, ki so jih sicer tudi pri drugih znamkah skupine Volkswagen zasnovali na podobni osnovi – večino je treba dokupiti.

bese­di­lo: Tomaž Porekar