Kratki test: Audi A6 Avant 2.0 TDI (140 kW) ultra Business

Dokazano dobrega avtomobila se brez potrebe pač ne spreminja. Šestici so tako namenili zgolj novo prednjo masko, nove luči (prednji žarometi so na željo kupca lahko tudi povsem diodni), drugačne odbijače z novimi zračnimi režami, nekaj karoserijskih popravkov oziroma dodatkov na boku in drugačne zaključke izpušnih cevi. Zato bo novega A6 na cesti kar težko prepoznati. Pa tudi sicer je Audi ena tistih znamk, pri kateri si modeli delijo enotno oblikovanje, posledično pa so si ne glede na velikost avtomobili precej podobni.

A6 več novega ponuja v notranjosti in pod motornim pokrovom. Jasno, vsi motorji po novem ustrezajo okoljskim zahtevam Euro 6, pri čemer pri Audiju pravijo, da so v primerjavi s prejšnjimi modeli škodljive izpuste CO2 zmanjšali za več kot 20 odstotkov, tudi zavoljo novega sistema start-stop. Ta v primeru sodelovanja s samodejnim menjalnikom poskrbi, da se motor ugasne že, ko se voznik približuje rdeči luči ali oviri na cesti, in to takoj, ko hitrost pade pod sedem kilometrov na uro. Prav tako sistem v povezavi z radarskim tempomatom zazna, kdaj vozilo pred nami spelje in nemudoma zažene motor.

Kot omenjeno že v uvodu, je bil v testnem Audiju A6 osnovni dvolitrski turbodizelski motor. Kot pri večini koncernskih modelov, je tudi v šestici na voljo z močjo 150 'konj' v osnovni različici, močnejša pa se ponaša s 190 'konji'. Morda se bo komu zdelo, da zgolj dvolitrski motor za tako velik avto ni primeren, a je bojazen povsem odveč. Testni avto je prepričal, in to ne le z močjo. Predvsem so Audijevi strokovnjaki opravili dobro delo pri zvočni izolaciji motorja in potniške kabine. Motorja med vožnjo skoraj ni slišati, tudi zaganjanje hladnega ni moteče. Razlog za tako 'majhen' motor pa je seveda kratica Ultra. Z njo pri Audiju označujejo vstopne oziroma, bolje povedano, varčne modele. In tale Audi A6 je lahko res varčen! Če je bilo testno povprečje nizko tudi zaradi dolge relacijske vožnje, pa je testni A6 prepričal predvsem s porabo na normnem krogu, kjer je za sto prevoženih kilometrov porabil zgolj 5,4 litra plinskega olja. Toda brez skrbi, A6 z 'zgolj' dvolitrskim turbodizlom je lahko tudi hiter. Le nekaj več kot osem sekund je potrebnih za pospešek z mesta do sto kilometrov na uro, navduši pa tudi največja hitrost, ki je kar 232 kilometrov na uro.

Jasno, ta je v Sloveniji brezpredmetna, a po drugi strani je lahko vožnja po nemških avtocestah hitra in obenem varčna. Toda brez skrbi, za dinamično vožnjo ne potrebujete zgolj nemških avtocest. Čeprav je A6 dolg skoraj pet metrov in tehta 1.800 kilogramov, je vožnja udobna in predvsem nadpovprečno lahkotna. Volanski mehanizem je odličen, in čeprav ne zahteva pretirane moči za sukanje, voznik vedno ve, kaj avto hoče in kam gre. Zasluge za dobro lego si zagotovo jemlje tudi podvozje, ki je kompaktno, učinkovito in predvsem tiho, kot se za takšen avto tudi spodobi.

Glede na avto in njegov sloves pa je morda nekoliko razočarala njegova notranjost. Jasno, ta je predvsem odvisna od tega, koliko denarja ji kupec nameni, a vseeno je v testnem avtu izstopal črno-­beli zaslon na armaturni plošči, pa tudi glavni na vrhu sredinske konzole s svojo podobo ne prepriča. A je zato prepričalo vse drugo.

Počutje v kabini je odlično, sedi se dobro. Pohvaliti je treba zadnji brisalnik, ki očisti zadnje steklo skoraj tako dobro kot praktikant na bencinski črpalki. Ko smo že pri zadku, seveda ne smemo mimo prtljažnika. Ta je pomemben pri skoraj vsakem karavanu in tudi v A6 je lepo obdelan, predvsem pa s 565 litri že v osnovi ponuja veliko prostora. Pohvaliti velja še prtljažno navojnico, ki se samodejno zloži, ko dvignemo vrata prtljažnika, in se seveda vrne na svoje mesto, ko vrata zapremo. V celoti je testni Audi A6 2.0 TDI Ultra v marsičem pozitivno prepričal. Je že tako, da smo razvajeni do te mere, da morajo premijski avtomobili pač navdušiti, po drugi strani pa se zmrdujemo nad njihovo ceno. A testni Audi je tistih nekaj pomanjkljivosti z lahkoto prikril s pozitivnimi stranmi in dokazal, da ni nujno, da je dober avto tudi pregrešno drag.

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak