Kratki test: Audi Q5 2.0 TDI DPF (130 kW) Quattro S-Tronic

Pri Audiju so novo leto očitno pričakali veliko manj stresno, saj jim gre kljub krizi še kar dobro. Njihova napoved, da bodo najuspešnejši premijski izdelovalec avtomobilov, ni le ena od nepremišljenih obljub, saj imajo v rokah dobre karte. Da, prav ste uganili, Q5 je eden od adutov.

Samo najbolj navdušeni avtomobilski tehnofili in ljubitelji ingolstadske avtomobilske znamke boste opazili, da je Q5 prenovljen. Nekaj popravkov na maski, nekaj drugačnih potez na odbijačih in izpušnih zaključkih, malce več poudarka na kakovosti materialov v notranjosti, seveda z dodajanjem kromanih dodatkov in črnine visokega sijaja na armaturni plošči, in to je to. Če bi morali za te spremembe napisati besedilo, bi ga zdaj že končali.

Toda tudi kralji se morajo (občasno) počesati, ko stopijo pred podložnike, zato diskretnim popravkom ne bomo zamerili. Pravzaprav bi bilo zelo neumno, da bi najbolj zaželenega premijskega mehkega terenca toliko spremenili, da ne bi bil več – da, najbolj zaželen. Testna vožnja je razkrila tudi nekaj novosti, ki so očem skrite, so pa bistveno bolj pomembne kot dodatki kroma ali druga oblika izpušne cevi.

Predvsem je električno krmiljen volanski servo. Pravzaprav je to elektromehanski sistem (hmm, nismo vedeli, da je mehanika tudi prisotna), ki že sam po sebi privarčuje kakšno kapljico goriva, predvsem pa omogoča številne asistenčne sisteme. Govorimo seveda o sistemu Line assist, ki pomaga ohranjati avtomobil na voznem pasu, pa o sistemu Audi drive select, ki omogoča osebne nastavitve jeklenega konjička. No, pa pojdimo po vrsti ...

Priznam, da sem se neizmerno zabaval med vožnjo po avtocesti, ko je bil vključen aktivni tempomat (Adaptive cruise control) skupaj s prej omenjeno pomoč­jo pri vožnji po voznem pasu. Radarski tempomat seveda vklopiš, mu določiš razdaljo do spredaj vozečih (na žalost v Sloveniji pride v poštev samo najkrajša razdalja, sicer ti vsi skačejo pred avtomobil in tako upočasnjujejo tvojo vožnjo) ter plin in zaviranje (pod 30 kilometrov na uro tudi s samodejnim polnim zaviranjem!) prepustiš elektronski pameti. Če imate ob tem vključen še sistem Line assist, lahko volanski obroč spustite in avtomobil bo sam krmilil.

Ne, ne, nimam ponovoletnih halucinacij, čeprav je bilo alkohola v tistih dneh precej več kot prej v celem letu: avtomobil zares upravlja volan, plin in zavoro. Z dvema besedama: vozi sam! Kar je bila še pred nekaj leti znanstvena fantastika, je zdaj resničnost na cesti. Seveda ne gre za zamenjavo voznika, ampak le pomoč pri vožnji. Po kakšnem kilometru se namreč sistem zave, da voznik ne upravlja volana, zato zelo vljudno prosi, ali lahko prevzamete vajeti volana spet v svoje roke. Prijazen pa je, tale Audi Q5.

Prijazna le do oči, nikakor pa ne do vašega že malce razmajanega okostja pa je žal oprema S-line. Sedežem damo popolno petico: školjkasti, električno nastavljivi v vseh smereh, usnjeni. Ko ste enkrat v njih, boste le težkega srca stopili iz avtomobila. Manj navdušeni smo bili nad podvozjem oziroma 20-palčnimi platišči; ne le da nizkopresečne gume širine 255/45 stanejo celo premoženje, ampak tudi sistem Audi drive select s petimi možnostmi malce izgubi smisel.

Omenjeni doplačilni sistem namreč omogoča bolj udobno (comfort), varčno (efficiency), dinamično (dynamic), samodejno (auto) ali personalizirano (individual) vožnjo. Nastavi se preprosto prek posebnega gumba na sredinskem grebenu med prvima sedežema, učinek pa je hipen in takoj občuten. Čeprav se potem pojavi težava pri udobju: če so platišča (pre)velika in gume (pre)nizke, vam na luknjasti cesti ne pomaga nobeno vzmetenje in blaženje, saj vzmetne noge s posamičnimi obesami (spredaj) in večvodilna prema s pomožnim okvirom (zadaj) pač ne znajo delati čudežev. Tudi elektronsko krmiljene ne.

Dodatne opreme v tem avtomobilu je bilo res ogromno. Seznam je vseboval 24 točk, končal pa se je pod črto s številko skoraj 26 tisočakov. Toliko je razlika med osnovnim Audijem Q5 2.0 TDI 130 kW Quattro (ki naj bi stal 46.130 evrov) in testnim, ki se je bahal s ceno 72 tisoč in drobiž. Veliko in pavšalno bomo dodali: preveč. Toda podrobnejši pogled razkrije, da so notri tudi tehnološke poslastice, kot so že omenjeni Audi drive select, paket Audi assistenca (Adaptive cruise control, Audi active line assist in parkirna tipala spredaj ter zadaj), paket usnje, električno krmiljenje vrat prtljažnika, ksenonski žarometi, boljša klimatska naprava, navigacijski sistem MMI plus z glasovnim upravljanjem in panoramska steklena streha, nekaj pa je takih, ki jih korejski izdelovalci ponujajo že v serijski opremi.

Recimo električno nastavljivi prednji sedeži, sredinski zaslon za roke spredaj, notranje vzvratno ogledalo s samodejnim zasenčenjem, ogrevanje prednjih sedežev itd. Zato ne bodite preveč dlakocepski, premijski avtomobili so prestižni in prestiž se plača. Zato tudi nismo preveč strogi pri graji cene, čeprav bi se večina ljudi ob teh številkah prijela za glavo: če nimate, berite Avto magazin, če imate, bo to za vas drobiž. Se strinjamo, na svetu dobrine niso pravično razdeljene ...

Nekaj slabega priokusa je ostalo tudi pri povprečni porabi goriva. Kljub serijskemu sistemu start-stop, ki odlično deluje, majhnim spremembam pri motorju in že omenjenemu elektromehanskemu servovolanu smo povprečno porabili 9,6 litra na 100 prevoženih kilometrov. V zakup vzamemo štirikolesni pogon Quattro, robotizirani menjalnik (s sedmimi stopnjami!) in ogromno zalogo moči (177 'konjev') ter seveda našo ne najbolj varčno vožnjo, a vseeno. Lahko bi bilo manj.

Novoletne obljube so za nami. Nekateri se jih bomo zaradi težke glave le bežno spomnili, drugi jih bodo najverjetneje uresničili. Audi je na dobri poti, moja garaža pa bo morala na Audija očitno počakati še kakšno leto, dve ali deset.

Besedilo: Aljoša Mrak