Kratki test: BMW 228i Cabrio

Zdravilo je zelo preprosto, pa čeprav je nanj po navadi treba počakati na toplejše dni: lepo vreme, lepa cesta in zabaven avto. Če je le mogoče, kabrio. Po tej plati je novi kabrio serije 2 zdravilo za zimsko počutje in cepivo proti dolgčasu. Kupe in kabrio serije 2 sta seveda popolnoma drugačna od Active Tourerja serije 2, najpomembneje je seveda, da imata pogon zadaj. Ta omogoča, da je občutek na volanu bolj čist kot pri spredaj gnanih avtomobilih (pri tem BMW-ju sicer zmoti nekoliko prevelik volanski obroč), lega na cesti je lahko bolj zabavna, nasmešek pa precej večji. Oznaka 228i na zadku na žalost ne pomeni več tistega, kar je včasih – zdaj gre za še eno različico znanega dvolitrskega štirivaljnika, podprtega s prisilnim polnjenjem. V tej izvedbi zmore zelo zdravih 180 kilovatov oziroma 245 'konjev', zato šestsekundni pospešek do 100 kilometrov na uro seveda ni presenetljiv.

A vseeno ostaja nezgrešljivo BMW-jevsko štirivaljen, kar pomeni, da lahko da v nižjih vrtljajih od sebe včasih rahlo anemične občutke. Rešitev je sicer preprosta, a draga: imenuje se M235i in ima šest valjev. Toda roko na srce: ob vsakdanji uporabi omenjenega (razen zvoka, ki pač ni zvok šestvaljnika) ne boste opazili. Motor je ravno prav glasen, dovolj zmogljiv, samodejni menjalnik pa po eni strani uglajen, ko si voznik zaželi uglajenega križarjenja, po drugi pa dovolj hiter, ko se odloči za športne nastavitve ali ročno prestavljanje. In ko smo že pri športnosti: 245 'konjev' je seveda več kot dovolj, da spodnese zadek 228i Cabria, a ker diferencial nima zapore, je lahko vse skupaj manj zabavno, kot bi lahko bilo. Streha je seveda platnena, kot se za pravi kabrio spodobi.

Odpirati in zlagati jo je mogoče tam nekje do hitrosti 50 kilometrov na uro, tu in tam pa si voznik zaželi, da bi bilo to početje nekoliko hitrejše. Po drugi strani je zvočna izolacija dobra, predvsem pa so se BMW-jevi aerodinamiki potrudili, ko gre za veter v laseh. Če le spustite streho, a imate dvignjena vsa stranska stekla in nameščeno vetrno mrežo (v tem primeru je zadnja klop, sicer dovolj prostorna za prevoz otrok, pač neuporabna), vetra v kabini ni skoraj nič in tudi hrupa je dovolj malo, da se je mogoče normalno pogovarjati (ali poslušati glasbo) tudi pri avtocestnih hitrostih. Spuščanje stranskih stekel (najprej zadnjih, potem prednjih) in zlaganje vetrne mreže količino vetra v kabini povečujejo postopoma, vse do pravega kabrioletskega prepiha, znanega iz starih časov.

Počutje za volanom je tako lahko dobro ne le zaradi aerodinamike, ampak tudi zaradi ergonomije. Volan bi sicer lahko bil, kot že omenjeno, manjši, a sedi se dobro, stikala so tam, kjer bi jih pričakovali, in sistem upravljanja sredinskega krmilnika deluje dobro. Manjše razočaranje ostajajo le merilniki: delujejo starinsko, kar se tiče natančnega prikaza hitrosti v območju, ki je najbolj uporabljeno (torej mestne in primestne hitrosti), pa so premalo pregledni. Poleg tega ne omogočajo številskega prikaza hitrosti in vse skupaj je lahko v slovenskih radarskih kaznovalnih razmerah neprijetno. Tisti, ki imajo radi športnejšo vožnjo, se bodo razveselili paketa M, ki poleg dodelav zunanje oblike (ta je, to lahko mirno napišemo, za avto tega razreda vzorna), prinesejo še športno podvozje in športna sedeža. V vsakdanji uporabi se sicer izkaže, da M-kombinacija podvozja in praznovoznih pnevmatik s tršimi boki pomeni nekaj več tresljajev, ki se s kratkih ostrih grbin prenesejo v notranjost, a po drugi strani je nihanje in nagibanje karoserije izjemno natančno nadzorovano, hkrati pa podvozje ni toliko trdo, da bi kolesa zaradi tega na slabih cestah izgubljala stik s podlago.

Za ljubitelje športno nastavljenih podvozij gre za skoraj popoln kompromis. Ker gre za BMW, je seveda jasno, da seznam dodatne opreme ni ne kratek ne poceni. Osnovno ceno takšnega kabria dvigne s 43 na 56 tisočakov, a treba je priznati, da je končni seznam opreme res popoln: poleg paketa M je tu še samodejni menjalnik, biksenonski žarometi s samodejnim preklopom dolgih luči, tempomat s funkcijo zaviranja, prepoznavanje hitrostnih omejitev, ogrevana prednja sedeža, navigacija in še marsikaj. Kaj več res ne potrebujete (v resnici bi se čemu, denimo navigaciji, morda tudi približno 60 'konjem' pod motornim pokrovom, kolikor je razlike od 220i, lahko celo odpovedali, kar bi prineslo tudi nekaj nižjo porabo), le lepe dneve in lepe ceste. Za veter v laseh bo poskrbel avto.

bese­di­lo: Dušan Lukič