Kratki test: BMW 320d Gran Turismo xDrive

Se spomnite prvih odzivov na 'napihnjeno' petico? Nekako dvomimo o naključju, da so tistega leta, ko so predstavili serijo 5 GT, obenem odpustili tudi takratnega oblikovalskega šefa Chrisa Bangla. A vseeno, dovolj je bil prvi uporabniški stik z avtomobilom, da so ljudje prepoznali prednost in uporabnost tovrstne zasnove. Čeprav je avto navzven deloval zelo podoben klasični petici, je ob vstopu v notranjost marsikdo izustil 'vauu' in odmev tega 'vauu' je bilo slišati še približno petkrat. Hec. Na naših cestah tega ni opaziti, ampak petica GT se je (predvsem v svoji domovini) zelo dobro prijela. Zakaj torej ne bi uporabili enakega recepta pri manjšem bratu? Na kratko bi lahko rekli, da BMW serije 3 GT ponuja mešanico praktičnosti kombijevske različice z dinamičnostjo, športnostjo in voznostjo limuzinske različice. Sam videz ni tako neproporcionalen kot pri petici.

Avto od spredaj deluje dokaj agresivno, zadek pa ne pada tako strmo, kot smo vajeni pri večjemu bratu. Na zadek so namestili tudi aktivni spojler, ki izskoči pri hitrostih, večjih od 110 kilometrov na uro, lahko pa ga samodejno dvignemo s stikalom v notranjosti. Tisti, ki imajo radi dober pregled nad avtomobilom, bodo zadovoljni, da se v GT-ju sedi šest centimetrov višje ter da so steklene površine precej velike. Tudi prtljažnik je večji od tistega v kombijevski različici, in sicer za 25 litrov ob normalni postavitvi sedežev ter kar 100 litrov, če so sedeži poglobljeni. Nadvse zadovoljni bodo potniki na zadnjih sedežih. Ni bojazni, da bi se njihova kolena drgnila ob hrbtišča prednjih sedežev, pa tudi nad glavami se najde prostor za kak damski klobuk. Seveda nismo pričakovali, da bi nas za volanom dočakalo neko za BMW popolnoma novo okolje.

Armaturna plošča je na račun uporabnega iDriva (zdaj tudi s ploščico Touch Controller) prečiščena množice gumbov, merilniki so pregledni, obvolanske ročice pa izvrstne, tako kot smo v BMW-jih vajeni. Čeprav ima avtomobil možnost izbire voznih profilov, mu vse drugo, kar ni program Comfort, ne pristaja najbolje. Na tem mestu bi lahko celo rekli, da ima Gran Turismo malce pretrdo nastavljeno vzmetenje oziroma da je čutiti pedigre precej bolj športno naravnane limuzinske različice. Treba je vedeti, da je pri dobri dve toni težkem avtomobilu prioriteta peljati se kar se da udobno, zato bi vse nastavitve morale biti naravnane v tej smeri.

Testnega GT-ja je poganjal dvolitrski turbodizel (135 kilovatov), ki je prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika moč prenašal na vsa štiri kolesa. Vreme nam ni ravno omogočalo natančnega preizkusa prednosti štirikolesnega pogona, lahko pa rečemo, da na porabo ni pomembno vplivalo. Ker je motor obdarjen z lepo količino navora, smo na normnem krogu bolj kot ne 'jadrali' na nizkih motornih vrtljajih, tako da je izračun pokazal znosnih 6,2 litra na 100 prevoženih kilometrov. Tudi ko je bilo treba slediti hitrejšemu tempu na avtocesti, dvotonska mrcina ni nikoli zahtevala več kot 7,5 litra na 100 kilometrov. Nekaj je gotovo: tako kot serija 5 bo tudi trojka GT privabila kupce, ki na stvari gledajo bolj s praktičnega vidika. Čeprav oblika malce trpi na račun tovrstnih prednosti, lahko rečemo, da je kompromis dobro uspel.

bese­di­lo: Saša Kapetanovič