Kratki test: BMW M550d xDrive

Jasno, postavljena je nekoliko drugače, pred motorno oznako. Tako se ve: čistokrvni bencinski M ima samo črko, dizelski jo ima pred motorno oznako. Ampak motorna oznaka je 550d in v kombinaciji s črko M obeta (in tudi v resnici ponuja) zares veliko. 550d sicer ne prinaša petlitrskega motorja, kot bi kdo zmotno mislil, ampak že znani trilitrski šestvaljnik, ki pa so mu dodali kar tri turbine. Te so zaslužne, da je pod motorni pokrov spravljenih 381 'konjev' in ogromnih, ampak zares ogromnih 740 njutonmetrov navora. Pogon na zadnji kolesi? Nikakor ne, ob oznaki 550d je še napis xDrive, ki napoveduje štirikolesni pogon. Zato je lahko vožnja brezskrbna, enostavna in, če hočete, seveda tudi hitra. Kaj hitra, tale BMW je vražje hiter.

Z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši skoraj dve toni težek 'dizel' v zgolj 4,7 sekunde. To je hitreje kot marsikateri športni avtomobil s še tako močnim bencinskim motorjem. Zdaj seveda sledi najslajše! Tovarniško obljubljene povprečne porabe (6,3 litra) sicer nismo dosegli, naša se je vrtela okoli desetih litrov. Tudi zato, ker se tovornjaškemu navoru ne da upreti, pospeševanje pa privabi nasmeh na ustnice še tako velikemu nasprotniku dizelskih motorjev. Preizkušeno! A če se vam zdi 10 litrov vseeno veliko, je veliko milejših sedem litrov, ki jih je M 550d xDrive pojedel na normnem krogu. Vendar tale BMW res ni namenjen varčevanju, tega, upam, da se bo zavedal čisto vsak kupec, ki si ga bo privoščil.

Po drugi strani pa je seveda res, da je 10 litrov za sto prevoženih kilometrov skoraj pol manj, kot bi porabil enako težek avtomobil s primerljivo močnim in prostorninsko podobnim bencinskim motorjem. Torej – varčnež je. Seveda le takrat, ko je govor o motorju in njegovi porabi. Težko bi rekli kupcu, ki si tak avto privošči, da je preudaren in racionalen. Tale dizelček stane skoraj natanko 95 tisoč evrov, z nekaj dodatne opreme pa je bila cena testnega avta natanko 116.396 evrov. Veliko? Zagotovo, ampak če bi jih imel, mi ne bi bilo za tale avto žal niti evra. Po drugi strani je prav, da obstaja nekaj tudi za tiste, ki imajo. In tale BMW ni samo navidezno dober, je tudi v resnici. Težko bi rekli, da se v dotičnem primeru plačuje samo ime, plačuje se tudi dober motor. V testnem avtomobilu je bilo še veliko večopravilne-varnostno-zabavne (dodatne) opreme. Toliko, da na koncu človek celo pomisli, da je avto ugoden. Vem, neslana šala, ampak verjemite mi, avto je vražje dober. Četudi zame in večino (pre)drag.

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak