Kratki test: Ford Fiesta ST 1.5 EcoBoost

Najnovejši primerek Fieste ST se predstavi z vsaj enim pomisleka vzbujajočim podatkom: 200 'konjev' iz 1,5-litrskega trivaljnika. Bo to sprejemljivo? Fiesto ST pa so Fordovi inženirji zasnovali še z nekaterimi dodatki, ki jih pri takšnem avtomobil(čk)u ne pričakuješ. To je dokaj bogata oprema s poudarkom na udobju – aktivni tempomat, samodejni preklop zasenčenih in dolgih luči ali navigacijska naprava z zvočnim sistemom B&O Play. Seveda ima Fiesta z oznako ST tudi 'športne' poudarke – spremenjeno vzmetenje, izbiro voznih načinov (Normal, Sport, Track), spremenjena sprednji odbijač in masko, zadnji odbijač z difuzorjem, dvojno kromirano izpušno cev, velik spojler na zadnjih vratih, Recarova sprednja športna sedeža, volanski obroč in še nekaj malenkosti v notranjosti, pa tudi zaščito na pragovih vrat z logotipom Ford Performance.

Takoj lahko opaziš, da so ta 'paket ST' pri Fordu zastavili ambiciozno in da se nikakor niso izneverili svoji tradiciji, kakorkoli obrabljeno se pač lahko takšna trditev sliši. To pa so navsezadnje tudi morali storiti, saj ima Fiesta ST že sama po sebi kar ambiciozno tudi ceno. Ta za 'golo' z oznako ST skupaj z odštetim popustom znaša slabih 25 tisočakov. Ker je na seznamu dodatne opreme nekaj obveznih postavk, na primer paket Performance (za 'zgolj' 830 evrov), z neznanim razlogom še doplačilo za sicer serijski navigacijski sistem (150 evrov), zelo posrečeno zaščito robov vrat (za 150 evrov) ter LED-žaromete z enako tehniko zadnjih luči (za 600 evrov), pridemo do več kot 26 tisočakov. Naša testna Fiesta ST je kot dodatno imela še nekatere dodatke, ki bi jih morebiti ob iskanju kar najugodnejšega 'rezultata' za našo denarnico še lahko celo pogrešali: kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, zimski paket z gretjem vetrobranskega stekla in sprednjih sedežev, panoramsko streho, sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu, paket za kadilce, zunanji CD-predvajalnik ali kovinsko barvo (skupni dodatni strošek slaba dva tisočaka). Toliko torej o vstopnici za zabavo.

Fiesta z oznako ST namreč odlično poskrbi za zabavo. Zmogljivost motorja v ničemer ne spomni na to, iz kakšnega motorja prihaja, elektronski dopolnilni sistemi pa so na visoki ravni. Za zvočni vtis za potnike in zunanji svet poskrbi dodatek (Ford to imenuje 'active exhaust valve technology'), ki iz izpušne cevi pričara veliko bolj športen in zamolkel zvok, kot bi ga pri trivaljniku pričakovali. Stikalo za izbiro voznega načina pa uporabiš veliko pogosteje kot pri kakšnem drugem avtu. Spreminjanje med normal in sport se zdi kar običajno že pri nekajkilometrskih vožnjah, ko se za sport prikaže zgolj majhna priložnost. Elektronika razen skrbi za zakasnjen skok pri spodrsavanju koles priredi tudi volansko pomoč in še kaj, voznik pa ima s tem dober stik z vozno podlago. Posebej velja hvala za prilagoditev elektronike na zdrsljivih podlagah (v našem primeru je bil to dež), ko se je zdelo, da glede iskanja najvarnejšega, a hitrega načina deluje res optimalno. Mehanska zapora diferenciala skupaj s posebnimi vzmetmi zagotovi 'strojno' podporo elektronskemu programu, ki je učinkovito zasnovan za spodbujanje hitre, a varne vožnje.

Seveda je tu še način track, pri katerem lahko izrabimo program 'lounch control' in nas tudi sicer brez nadležnega prehitrega vmešavanja elektronike navdušuje na dirkališčih. Tu sledi naslednje presenečenje – na našem preizkusnem krogu na Racelandu je z enakim časom (57 sekund) kot BMW M2 (leta 2016) letvico v svojem razredu postavila spet nekaj više.

Fiesta ST nas sicer lahko popelje iz kraja v kraj po običajnih poteh, a je bolj ali manj jasno, da vmes naredimo še nekaj skokov na tiste poti, ki nam na obraz pričarajo nasmeh.

Nova Fiesta ST je nekakšen Focus RS za plitvejše denarnice ter za tiste, ki si v današnjem vedno bolj zgoščenem in omejenem prometu iščejo in najdejo tudi kakšno zabavno dopolnilo.

Torej, hvala Fordu za zabavo!