Kratki test: Ford Kuga 2.0 TDCi (120 kW) Powershift 4x4 Titanium Plus

Imela je dvolitrski dizel, štirikolesni pogon in opremo Titanium. Tudi tokrat ima motor 163 'konjev' in tudi ta testna Kuga je imela štirikolesni pogon. A ker je šlo tokrat za kombinacijo te tehnike z najvišjim nivojem opreme Titanium Plus in ker je imela namesto šeststopenjskega ročnega šeststopenjski dvosklopčni menjalnik Powershift, je šlo tokrat za Kugo s samega vrha ponudbe.

Tako spredaj kot zadaj je prostora dovolj. Za volanom se sedi dobro, zadnja klop je zlahka zložljiva, spet pa smo Fordu pripisali minus, ker je tretjinska deljivost takšna, da je ožji del na desni strani kar močno otežuje zapenjanje varnostnega pasu ob uporabi otroškega varnostnega sedeža. Prtljažnik? S 481 litri je dovolj velik in zaradi tipala pod zadnjim odbijačem, ki omogoča električno odpiranje le z gibom z nogo, tudi prijazen do voznika (tako kot tudi sistem za samodejno parkiranje).

Motor je dovolj tih in se odlično razume z dvosklopčnim menjalnikom, ki deluje veliko bolje kot prva generacija Powershifta. Večino časa voznik niti ne opazi, kaj menjalnik počne, če pa bi si zaželeli ročnega prestavljanja, se je treba le s palcem desne roke sprehoditi med gumboma na strani prestavne ročice. Prvi hip je namestitev stikala delovala malce nerodno, predvsem pa smo se spraševali, ali ga ne bomo pritiskali nehote, a se je izkazalo, da gre za dobro rešitev.

163 'konjev' je seveda več kot dovolj, da je ta Kuga odločno hitra, hkrati pa je poraba zmerna (glede na maso in štirikolesni pogon): 6,4 litra na našem normnem krogu in dober liter več testne porabe. Ob tem velja omeniti, da bi bila poraba na normnem krogu še nižja, če bi prestavljali ročno, saj menjalnik (za mirnejši tek motorja in boljše zmogljivosti) v višjo prestavo prestavlja pozneje, kot bi lahko. Pri enako motorizirani Kugi z ročnim menjalnikom je bila poraba na normnem krogu le 5,2 litra, po drugi strani pa je pri Kugi z dvosklopčnim menjalnikom testna poraba za pol litra nižja.

Na seznamu opreme manjka le malo stvari. Radarski tempomat, na primer, ali pa morda aktivno smerno delovanje biksenonskih žarometov. Za prvega lahko doplačate (nekaj več kot 800 evrov), drugega Kuga (še) ne pozna.

A kakorkoli obrnemo: s tako dolgim seznamom opreme je 35 tisočakov, kolikor je akcijska cena te Kuge po ceniku (morda pa vam uspe, da si radarski tempomat izpogajate brezplačno), ugodna cena. Ne, ni malo denarja, 35 tisočakov je daleč nad povprečno ceno, ki jo slovenski kupec odšteje za avto, a recimo takole: namesto veliko za malo zapišimo veliko za zmerno ceno. Ne nazadnje to kaže tudi primerjava cenikov konkurence: prav veliko primerljivo oprem­ljenih in motoriziranih konkurentov za manj denarja ne boste našli.

Besedilo: Dušan Lukič