Kratki test: Hyundai Grand Santa Fe 2.2 CRDi 4WD Impression

Zakaj smo mu torej kljub temu dali minus za ceno? Zato ker bi ob podpiranju šanka verjetno izzvali salve smeha, če bi se med (uspešnimi) kolegi pohvalili s Hyundaijem, čeprav bi lahko malce v šali tudi dejali, da bi prej šli skozi sito tečnega davčnega uradnika. Kot vselej ima palica tudi v tej zgodbi dva konca. Toda če pustimo prijetnejše gostilniške pogovore in nekoliko manj prijetne davčne pripetljaje na miru, potem se lahko bolj osredotočimo na Grand Santa Feja.

Najprej naj povemo, da je avtomobil ogromen, saj smo ga z dolžino 4,9 metra z milimetrsko natančnostjo tlačili v službeno garažo, saj so parkirni prostori očitno administrativno določeni še iz dobe Fičakov in Stoenk. Grand je od klasičnega Santa Feja daljši za 22,5 centimetra, za centimeter je višji in za pet milimetrov širši. Čeprav lahko že pri Santa Feju obkljukate sedem sedežev, se morate potem odpovedati prtljažniku. Za tistega, ki ne želi delati takšnih kompromisov, so pri Hyundaiju za okoli šest tisočakov razlike ponudili še Granda. Prtljažnik tudi pri sedmih sedežih ostane dovolj radodaren (sto litrov več!), da potovalk ni treba pustiti doma, v petsedežni postavitvi pa je s 634 litri tako ali tako gromozanski.

Sodobni Hyundaiji so oblikovno všečni in tudi Grand Santa Fe sledi tej smeri. Testni avtomobil je imel 19-palčna aluminijasta platišča, dnevne luči v LED-tehnologiji, ksenonsko nočno osvetlitev, parkirna tipala in skoraj obvezno kamero za pomoč pri vzvratni vožnji. Toda nasmešek prikliče vozniku že, ko pristopi k avtomobilu: ko avtomobil zazna ključ v bližini, toplo sprejme gospodarja s preklopom bočnih vzvratnih ogledal v položaj za vožnjo, osvetli kljuke, pomakne voznikov sedež bolj nazaj in pozdravi z melodijo. Lepo, čeprav bi nekateri temu rekli tudi kičasto.

Zelo velik napredek so pri Hyundaiju naredili v notranjosti, pri občutkih. Še vedno sicer točno veš, da sediš v Hyundaiju (to jim štejem v dobro, saj ne bi hotel Hyundaija, ki bi bil podoben tekmecem), vendar je izbira materialov in kakovost izdelave vrhunska. Tipke so prijetne za dotik, stikala dajejo občutek zanesljivosti in tehnika razveseljuje, da bi mu pri užitku v vožnji prav gotovo dodelili zvrhano bero točk. Veliko k temu prispevata 2,2-litrski turbodizelski motor s kar 145 kilovati (197 'konji') in šeststopenjski samodejni menjalnik, ki vas nikoli ne pustita na cedilu.

Želite udobno, počasno vožnjo? Brez težav, takrat motorja in prestavljanja skoraj ne boste zaznali. Kaj pravite na hitro prehitevanje? Grand Santa Fe zna tudi skočiti, saj štirikolesni pogon poskrbi za primerno trakcijo, izbirnik pri servovolanu (sistem Flex Steer omogoča tri programe: normalni, udobni in športni) pa za boljši občutek in natančno vodljivost. Kakšna zamera? Niti ne, mogoče Hyundaiju za enakovredno bitko s premijskimi znamkami manjka le ščepec pri podvozju in volanskem sistemu, saj se kakšen tresljaj tu in tam še vedno pretihotapi do voznikove zadnjice ali rok. Toda tu smo že dlakocepski.

Prav tako smo zavihali nos nad prtljažnim rolojem, ki spada med dodatno opremo, saj temna zadnja stekla kljub vsemu niso dovolj za večjo varnost vaše prtljage. Ali pa nad odpiranjem posode za gorivo, ki očitno ubogljivo opravlja svoje poslanstvo še iz časov Ponyja. Poraba goriva zlahka pade na nekaj več kot osem litrov na sto prevoženih kilometrov, čeprav z nekoliko bolj dinamično vožnjo tudi zlahka zraste čez desetico.

Zadnja sedeža omogočita sedenje tudi odraslim, čeprav si bodo pri tem grizli kolena. Prehod v tretjo vrsto lahko opravite le na desni (sovozniški) strani, je pa prehod dovolj radodaren, da za to početje ni treba biti romunska gimnastičarka. Skratka, če potrebujete malce manj vpadljiv službeni avtomobil tudi za domače potrebe, je Grand Santa Fe prava odločitev. Sploh če pogledate, da za (skoraj) oskub­ljenega BMW-ja ali Mercedes-Benza dobite močan turbodizel, štirikolesni pogon, sedem sedežev, veliko opreme in pet let garancije brez omejitve kilometrov.

Čeprav je navigacija med testom nekajkrat povsem zatajila (saj ni zaznala položaja avtomobila), so Hyundaijev za dotik občutljiv sedempalčni zaslon z aplikacijo MapCare (štirikrat nadgradnja in posodobitev zemljevidov med trajanjem garancije vozila!) in ksenonski žarometi (s prilagod­ljivim snopom smo očitno premočno svetili nasproti vozečim, saj smo dobili nekaj besnih odzivov) vselej kazali proti smeri cilja. Naš cilj smo vedno dosegli, pri Hyundaiju pa so tudi na dobri poti.

bese­di­lo: Aljoša Mrak