Kratki test: Hyundai i10 1.0 LPGi Comfort

Še preden se zapičimo v stroške, cene in številke: kaj ni prav simpatičen tale Plinko? Hyundai je s prenovo modela i10 zaigral na prave note pri kupcih, ki padajo na prisrčen videz teh mestnih malčkov. Če bi tak avto primerjali s psi, je to eden tistih kužkov, s katerim ne morete prehoditi sto metrov, ne da bi vas nekdo dočakal z glasnim 'iiiiiiii'. To, da je Hyundai naredil ogromno pri približevanju zahtevnejšim trgom, je opaziti tudi v notranjosti.

Vtisa cenenosti ni čutiti, materiali so dobri, ergonomija je na vrhuncu. Predvsem pa nas je malček prisilil v to, da smo se zaradi obilice prostora v notranjosti nekajkrat odpravili na zadek preverit, da tam ni slučajno oznake i20. Če k temu dodamo še opremo, kot so vmesnik za bluetooth, USB-priključek, šest varnostnih blazin, klimatska naprava, ogrevan volanski obroč, lahko potrdimo, da je i10 trd oreh za konkurente v tem segmentu. Posvetimo se nekoliko stvari, zaradi katere je ta i10 dobil ljubkovalni naziv Plinko. Hyundai namreč od doplačilu 1.200 evrov ponuja tovarniško predelavo na alternativni pogonski energent.

Trivaljnemu bencinskemu motorju tako omogočijo delovanje tudi na avtoplin (LPG), poleg tega pa vgradijo še 35-litrsko jeklenko. Tako predelan i10 bo od delovanju na LPG izgubil 4,5 kilovata moči, po drugi strani pa se vam bo na vsakem postanku na črpalki to poznalo pri nižjem računu. Sama vožnja s tako predelanim avtom od lastnika ne zahteva dodatnega dela, razmišljanja in skrbi. Plinko bo sicer vsakič vžgal na bencin, a če imate vključeno stikalo LPG, se bo preklop na plin zgodil hitro in nezaznavno. Tudi ko plina zmanjka (merilnika obeh energentov sta poleg merilnika za hitrost in motorne vrtljaje), bo avto nezaznavno preklopil na bencin, takrat pa imejte v mislih, da je tega le za 10 litrov. Ker je točenje plina ena od stvari, ki odvrača potencialne kupce od nakupa tovrstno predelanega avta, velja poudariti, da je to povsem enostavno in varno opravilo.

Kako pa je z ekonomskega vidika? Težko se strinjamo, da se vgradnja tovrstnega sistema v tako majhnem avtomobilu splača. Če kupec resnično hoče izkoristiti prednosti LPG-ja, mora računati na veliko število prevoženih kilometrov in pogoste obiske črpalk. Razliko 1.200 evrov bo težko povrniti le z malenkost nižjo porabo in razliko med cenama energentov. Ljudje smo po naravi taki, da nas manj boli, če je strošek na črpalki nižji, ob tem pa pozabljamo, da smo v začetku odšteli precej več denarja za avto. Kljub vsemu pa takemu i10 težko kaj zamerimo, saj je kot tak več kot dober. Hvalevredno je, da Hyundai ponuja tudi tovrstno predelavo, saj se bo zagotovo našel kdo, ki mu bo ta stvar prišla prav.

bese­di­lo: Saša Kapetanovič