Kratki test: Hyundai i30 DOHC CVVT (88 kW) iLook (3 vrata)

No, i30 seveda ni športni avtomobil, je pa vseeno namenjen predvsem mladim oziroma mladim po srcu. Saj veste, posedanje malčka v otroški stolček na zadnjo klop v trivratni avtomobil ni mačji kašelj niti se s kobacanjem nazaj ne ukvarjajo starejši potniki.

Poleg vsega velja splošno mnenje, da so avtomobili s troje vrat videti veliko boljše, njihova oblika je bolj dinamična, skratka bolj športna. In da je res tako, je pred leti dokazala Kia. Trivratno različico Cee'da je slovenska mladina vzela za svojo, vozili so jih (in jih vsaj večina tudi še) tako mladci kot predstavnice nežnejšega spola. Podobne želje ima zdaj Hyundai, a je pred težko nalogo. Prva in glavna ovira je seveda cena.

Medtem ko je bil Proo_Cee'd cenovno ugoden, je vsaj na začetku svoje prodajne poti i30 Coupe precej dražji. In cena je vsaj v trenutnih gospodarskih razmerah skoraj največja težava oziroma najpomembnejši dejavnik pri izbiri novega avtomobila, zagotovo je kriva tudi za slabo prodajo Hyundaievega Velosterja.

A vrnimo se k i30 Coupeju. Oblikovno lahko avtomobil brez težav označimo za najbolj všečnega iz družine i30. Pri Hyundaiu zagotavljajo, da je podedoval vse najboljše od preostalih dveh modelov, hkrati so mu dodali več dinamike in športnosti. Drugačen je prednji odbijač, dodan je zadnji spojler, spremenjena je tudi bočna linija. Maska motorja je črna, drugače oblikovane so dnevne LED-luči.

V notranjosti je v primerjavi s preostalima bratoma manj sprememb. Seveda, občutno daljša so vrata, kar lahko povzroča težave pri parkiranju oziroma pri izstopanju iz avtomobila, kadar so avtomobili parkirani preveč skupaj, je pa vstopanje toliko lažje, kadar je dovolj prostora. Dodatna težava velikih oziroma predvsem dolgih vrat je varnostni pas. Ta je seveda običajno na B-stebričku, ki je zaradi daljših vrat precej za prednjima sedežema, zato jih voznik in njegov sopotnik težko dosežeta. V ta namen ima i30 Coupe na stebričku preprost plastični podajalec varnostnega pasu, ki postopek pripenjanja močno olajša. Pohvalno.

Precej manj pohvale pa si zasluži 1,6-litrski bencinski motor. V tovarniških podatkih je zapisano, da z njim i30 od 0 do 100 km/h pospeši v manj kot 11 sekundah in doseže 192 km/h največ­je hitrosti. No, rezultati naših meritev so pokazali testnega i30 v precej slabši luči in potrdili občutke z vsakodnevne vožnje. Motor je svojih 120 'konj' sramežljivo skrival, morda tudi zato, ker je imel prevoženih šele dobrih 1.000 kilometrov.

Za dinamično pospeševanje je bilo potrebno vrtenje motorja v visoke vrtljaje, logični posledici take vožnje pa sta povečan hrup motorja in večja poraba goriva, česar si ne želi noben voznik. Tovarniški podatki za 100 prevoženih kilometrov obljubljajo povprečno porabo manj kot šest litrov, nam pa je seštevek na koncu testa pokazal kar 8,7 litra. A kot rečeno, avtomobil je bil povsem nov, motor pa še neutečen.

Tako lahko i30 Coupeja vseeno označimo za prijetno popestritev Hyundaieve ponudbe, ki je, tako kot ostali modeli, še vedno na voljo tudi po akcijski ceni. Navsezadnje pa nis(m)o vsi vozniki enaki in nekaterim sta pomembnejša videz avtomobila in počutje v njem kot pa njegove (oziroma motorne) zmogljivosti. In prav je tako.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak