Kje je meja?

Kje je meja, in sicer med križanci in kombilimuzinami? Spomnim se, da je pred več kot desetletjem neki francoski avtomobilski proizvajalec na enega od svojih modelov nataknil nekaj okrasnih plastik in dodatkov v videzu aluminija, a zaradi tega ga nihče ni imel za križanca. Si torej Kia XCeed zgolj zaradi nekoliko više nasajene karoserije in obilice črnih dodatkov na armaturni plošči sploh zasluži takšen naziv?

Roko na srce, je to sploh pomembno? Menim, da ne, in verjamem, da si tudi pri Kii s tem niso belili glave. Nenazadnje kupcem, zlasti mlajšim, pogosto največ pomeni atraktivna podoba – in ta je tista, ki pri XCeedu pritegne največjo pozornost. Avtomobilu so v imenu sicer dodali zgolj črko X, a njegova podoba je povsem spremenjena in tudi občutno dinamičnejša. Lahko bi, recimo, rekli, da je Ceed kot avtomobil narejen po okusu (konservativnejših) evropskih kupcev, ki sicer radi pogledajo k nemškim ali francoskim tekmecem. Pri zunanjem videzu si zasluži kritiko le zaradi dveh velikih izpušnih cevi, ki pa sta po pričakovanjih lažni (pod motornim pokrovom je navsezadnje zgolj litrski trivaljnik).

Zunanja podoba je torej precej všečna in kar hitro smo se morali navaditi začudenih, a odobravajočih pogledov mimoidočih. Bravo, Kia! A takoj ko odpremo vrata kabine, je pogled povsem znan. XCeed ostaja Ceed in četverica bratov je tukaj povsem enaka – lična, dodelana in predvsem uporabno oblikovana. Ergonomija je namreč nadvladala tehniko, hkrati pa vsaj pri najpomembnejših elementih tudi računovodje. Čeprav je notranjost še vedno precej plastična, elementi, kot so navidezno kovinske obvolanske tipke, vendarle omogočajo prijeten stik rok z vozilom.

Na splošno si torej kabina zasluži pozitivno oceno. Je pa treba dodati, da si bi lahko imeli dolgonogi vozniki težave z nastavitvijo spodnjega dela sedeža. Ta namreč nima zadostne opore za stegna, kar utegne povzročiti bolečine na daljših poteh. Vozniki, visoki do 1,8 metra, bodo pri tem precej na boljšem.

Dolge avtocestne poti pa bi lahko bile naporne tudi za sam motor avtomobila. Med avtomobilisti stare šole je namreč mogoče najti kar nekaj tistih, ki ne vidijo smisla v vgrajevanju majhnih motorjev v (vse) večje (in težje) avtomobile. Zato se bodo ob branju naslednjih besed zadovoljno nasmehnili, saj testni XCeed kljub majhnemu litrskemu trivaljniku nikakor ni varčen. Avtocestne hitrosti ga hitro utrudijo, realna poraba pri mešanem ciklu pa se stežka spusti pod sedem litrov, raje je za kak deciliter večja. To seveda ni pohvale vreden dosežek, saj avtomobil ni nikakršen športnik. Poraba na normnem krogu je sicer v optimalnih razmerah znašala nekaj več kot šest litrov.

Dotaknimo se še asistenčnih sistemov, pri katerih XCeed tudi zvesto sledi sorojencem. Nabor teh sistemov je bil v testniku bogat, med drugim sta bila vgrajena tudi sistem za samodejno parkiranje in pa tisti, ki opozarja na morebiten prečni promet. Je pa zato kar nekoliko nerazumljivo, da so mu namenili zgolj klasičen tempomat, in ne tudi radarskega. Velik del tekmecev je namreč pri tem že naredil korak naprej in upajmo, da jim bo Kia kmalu sledila. Če ne prej, vsaj ob prvi pomladitvi, do katere pa bo XCeed gotovo preživel brez večjih težav.