Kratki test: Mazda CX-5 CD150 AWD Attraction

Morda bi lahko zapisali, da tudi s ceno. Redkokdo še ponuja toliko avtomobila za tako solidno ceno, a seveda je več kot 33 tisoč evrov kljub temu kar zajeten kupček denarja in človek pač mora biti pripravljen toliko zapraviti za novo prevozno sredstvo. Če je, je Mazda CX-5 zagotovo dobra izbira. Glavni razlog je že precej zmogljiv 2,2-litrski turbodizel, ki je bil v našem preizkusnem avtomobilu povezan še s prijetnim samodejnim (šeststopenjskim) menjalnikom. Seveda moramo k temu dodati še štirikolesni pogon, tako da je glede pogonskega dela pravzaprav težko imeti še kaj več.

Prepriča pa tudi pogled na lepo dolg in izčrpen seznam opreme. Attraction je pri Mazdi ravno v sredini lestvice petih stopenj, a že tako popoln, da tudi zanj velja konec prejšnjega odstavka.

Poglejmo torej nekaj poudarkov iz vsakodnevne uporabe. Najprej se v spomin vtisne udobje. Samodejni menjalnik res omogoča, da povsem pozabimo na poglavje iskanja primernega prestavnega razmerja v kateremkoli položaju oziroma razmerah. Čeprav ta Mazdin turbodizel ni najmočnejši v njihovi ponudbi, se zdi povsem dorasel sicer kar veliki masi avtomobila. Pospeševanje ne dela nikakršnih težav.

Ali morebiti kombinacija takšnega motorja in menjalnika dvigne povprečno porabo goriva? Zdi se, da ne. Še najbolj se izkaže pri mestni vožnji, kjer povprečje najmanj odstopa od pričakovanega – je celo pod tistim, ki smo ga izračunali kot skupno testno povprečje (7,9 litra na 100 kilometrov). Najbolj bodo v denarnico za gorivo morali seči tisti, ki na avtocestah radi vozijo na robu dovoljene največje hitrosti. Naš rezultat za normni krog pa dokazuje, da je tudi samodejni menjalnik manj požrešen, kot si predstavljamo – s 6,4 litra povprečne porabe.

Počutje v Mazdini kabini je povsem prijetno, edino, kar moti, pa še to je bolj vtis kot pa utemeljen argument, je videz črne 'plastike' v notranjosti. Če se opazovanju notranjosti posvetimo temeljiteje, ugotovimo, da Mazde izdelujejo ljudje, ki se zares potrudijo za dobro kakovost. Stiki in zaključki se zagotovo lahko spogledujejo s kakšno nemško premijsko znamko, kakšno drugo pa celo zlahka premagajo.

Le glede info-zabavnosti se bodo pri Mazdi še morali malo ozirati naokoli in dobro preučiti tekmece. Nekaj boljših rešitev sicer najdemo tudi že pri obeh novejših Mazdah, 'šestki' in 'trojki', a majhen zaslon in okorno upravljanje menijev nista na ravni preostalih sestavnih delov CX-5. Prilagodljivost notranjosti je klasična, torej lahko iz petsedežnika brez težav naredimo poltovornjak. Res pa je, da je tudi to le redek primer, saj je že osnovni prtljaž­nik kar primerno velik za spravilo prtljage večglave družine.

Lega na cesti je solidna, Mazdi že med običajno vožnjo pomaga opozorilnik za zapuščanje voznega pasu (če ga vklopite, se ob spreminjanju voznih pasov hitro navadite na uporabo smernikov). Vozeči za vami so vam za tak način vožnje gotovo hvaležni. Štirikolesni pogon na spolzkem cestišču sicer dobro deluje, a se tudi elek­tronska pomoč rada vklopi. Tako se zdi, da je lahko vožnja še dovolj dinamična, a se sčasoma navadimo, kdaj nam bo računalnik sporočil, da je po njegovem mnenju zabave konec.

Kakšen je torej sklep? Če iščete uporaben in udoben avtomobil, s sedežem, od koder boste na večino drugih udeležencev gledali zviška, s CX-5 ne boste zgrešili.

Besedilo: Tomaž Porekar