Ostal je zadnji predstavnik svoje vrste

Uporabnost. To je pojem, ki mu 95 odstotkov sodobnih voznikov sledi ob nakupu novega avtomobila. To je veljalo že nekdaj, gospodarska kriza pred dobrim desetletjem pa je povzročila, da le še redki kupujejo avtomobile, ki ne služijo drugemu kot užitku in zabavi z vetrom v laseh – kabriolete. Še redkejši so na drugi strani proizvajalci, ki takšne avtomobile še vedno držijo v svoji ponudbi. Eden od teh je že več kot 30 let Mazda.

Žalosten bo dan, ko se bodo (upam pa, da sploh nikoli) Japonci odločili iz svoje ponudbe umakniti najbolje prodajani model v razredu in zgodovini roadsterjev, MX-5. In kaj ga pravzaprav dela tako posebnega, da je v petih generacijah navdušil že precej več kot milijon kupcev (ter še nekaj tisoč tistih, ki so se odločili za bratskega Fiata 124 Spider, ki ima enako osnovo)? Ni namreč ne tehnološko najnaprednejši, ne najbolj zmogljiv, ne najhitrejši … Seznam kategorij, kjer bi lahko našli konkurente, ki ga prekašajo v eni od kategorij, je dolg.

A prav tu se skriva bistvo. MX-5 namreč ostaja preprost uživaški avtomobil, ki je zagotovil nasmešek na ustih vsakič, ko sem zagnal njegov motor. Ta ima morda res le nekaj manj kot 100 kilovatov moči in 1,5 litra motorne prostornine, poleg vsega pa je brez turbo puhala, a to povsem zadostuje za nedeljsko uživanje na ovinkastih cestah v družbi prijetnega zvoka izpušne cevi. Ne nazadnje dobro opremljen avtomobil tehta zgolj 1.087 kilogramov.

Za kaj več bo izbira močnejšega agregata s 180 'konji' moči na žalost nujna. A užitki bodo tedaj zagotovo še večji, saj bo odlično uglašeno podvozje brez težav preneslo dodatno moč. Sicer pa je avtomobil že v šibkejši različici zaradi enakomerno razporejene teže izredno vodljiv, tudi ob priganjanju v višje vrtljaje pa se ceste skozi ovinke drži kot sestradan klop, zadek pa je na suhem zdrsnil le takrat, ko sem si tega res želel (pa še to z malo provokacije).

Pojem preprostosti je tudi notranjost. Pet vrtljivih gumbov, trije za upravljanje klimatske naprave in dva gumba info-zabavnega sistema je na voljo vozniku in sopotniku, vsi pa so postavljeni točno tam, kjer bi jih pričakoval. Ročno pomična platnena streha? Ja, prosim! Zahvaljujoč preprostemu mehanizmu mi jo je uspelo odpreti ali zapreti v manj kot štirih sekundah, ne da bi pri tem stopil iz avta. In tudi po tem, ko sem jo zaprl, mi ob 190 centimetrih višine nad glavo še vedno ni zmanjkalo prostora.

Je čas pravih 'užitkarskih' avtomobilov po (relativno) dostopni ceni že minil? Ne, nikakor! Vsaj MX-5 je namreč še vedno tu in tistim, ki se spogledujejo s preprostim, a zabavnim dvosedom, bo zagotovo prinesla obilo užitkov in izpolnila vsa pričakovanja (ali pa vsaj večino teh).