Kratki test: Mazda6 Sedan 2.5i AT Revolution SD

Všeč mi je, ker dobim popolnoma laično, z znamkami neobremenjeno mnenje o nekem testnem avtomobilu. In ko sem se z Mazdo6 pripeljal pred njo, mi je rekla: »Kaj pa ti frajer, v nekem belem, hudem avtu? Je to BMW?« Zagotovo ni povezala BMW-jevih oblikovalskih smernic z Mazdinimi, temveč je verjetno BMW-ja omenila kot sinonim za vrhunsko limuzino. Predvidevam ...

To, da bo širša javnost navdušena nad novo obliko Mazde 6, je bilo jasno že ob prvih fotografijah, ko so razkrili nove oblikovalske smernice. Zdaj, ko je na cesti, pa je zares videti, kakšen uspeh so dosegli Mazdini oblikovalci. To, da so ukinili petvratno različico, je pomenilo, da je treba vse moči usmeriti v dober videz limuzinske in kombijevske izvedenke.

Čeprav je notranjost skladna in zaradi boljših materialov daje občutek prestiža, je nekoliko manj drzno oblikovana. Za voznika in sovoznika je dobro poskrbljeno. Sedeža sta udobna in dobro nastavljiva. Volanski drog je precej pomičen po globini in višini, tako da bo tudi človek, ki izstopa iz okvirja povprečnih telesnih mer, našel primeren položaj za volanom. Zadaj je zgodba malce drugačna. Medtem ko je prostora za noge in kolena dovolj, je zaradi lepih zunanjih potez v notranjosti malo prostora nad glavo.

Ker je bila testna Mazda6 oplemenitena z najvišjo stopnjo opreme Revolution, smo imeli opravka s kar nekaj informacijsko-asistenčnimi vmesniki. Medtem ko smo sisteme, kot sta pomoč pri ohranjanju na voznem pasu in sistem za preprečevanje naleta, poznali že od prej, smo lahko prvič preizkusili Mazdin inovativni sistem za shranjevanje kinetične energije, imenovan i-ELOOP.

Pravzaprav nismo imeli kaj preizkusiti, saj sistem deluje sam od sebe. Gre pa za načelno že znan koncept shranjevanja odvečne energije, ki se porabi pri zaviranju. Le da so do zdaj nekateri avtomobili shranjeno energijo porabili za pomoč pri pogonu, pri Mazdi pa jo izkoristijo za napajanje vseh elektronskih sistemov v avtomobilu, klime, radia itd. Da vse skupaj pripomore k manjši porabi goriva, je seveda logično, kajne? Pri Mazdi pravijo, da privarčujemo kar 10 odstotkov goriva. Novost je tudi aktivni radarski tempomat, ki pa deluje dobro le, če so razmere na cesti umirjene. Če je prometa veliko in je avtocesta ovinkasta, bo zaznal in (precej drastično) ukrepal v okoliščinah, v katerih sicer ni potrebe po zaviranju.

Testna Mazda6 precej odstopa od tipične 'prodajne uspešnice' za naš trg. Ne toliko zaradi oblike karoserije kot zaradi pogonskega sklopa. Najmočnejša izvedenka bencinskega motorja v povezavi s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je namreč bolj eksotična različica na našem trgu. Pa še dobro, da dobimo pod roke take testne avtomobile, saj se vsakič znova (mimo zdravega potrošniškega razuma) navdušimo nad tako kombinacijo.

Umirjeno pretikanje menjalnika in zvezna, a na račun dobrih 141 kilovatov odločna pospeševanja ob skoraj nikakršnem hrupu je nekaj, kar smo pozabili v poplavi smotrne izbire turbodizel-ročni menjalnik. Pa poraba? Tega smo se bali, saj pri bencinskih motorjih velikokrat presežemo vrednosti, navedene v uradnih tehničnih podatkih. A glede na to, da nam največje porabe ni uspelo spraviti čez devet litrov in da je bila poraba na našem normnem krogu le 6,5 litra, smo prijetno presenečeni.

Besedilo in foto: Saša Kapetanovič