Suši s premijskim vasabijem

Redki avtomobilski proizvajalci si danes privoščijo, da bi eno generacijo avtomobila pri življenju ohranili več kot šest let. Sem in tja se celo zgodi, da kakšen avtomobil zaradi takšnih ali drugačnih razlogov doživi zamenjavo še nekoliko prej, le redko pa smo priča temu, da avtomobil na trgu, gledano vsaj s tehničnega vidika, vzdrži kar 10 let. A prav toliko časa – vse od leta 2010 – na trgu vztraja aktualna generacija Mitsubishijevega urbanega križanca, ki pa je lani doživela izdatno prenovo.

Pravzaprav je ASX na prvi pogled spredaj povsem nov. In ne le to, oblikovalci so posnemali največjega brata, poltovornjak L200, zaradi česar je nekoč precej neprepoznaven model dobil nekaj karakterja – vsaj na sprednjem delu, pa četudi izposojenega. Nekaj več sprememb pa bi po drugi strani pričakovali na zadku, kjer je bil deležen le nove grafike luči in novega odbijača. Ob tako močno spremenjenem nosu bi se mu še kakšen obisk ali dva pri plastičnem kirurgu morda obrestovala. A glede na to, da ASX nikoli ni ciljal na mlajše kupce in tiste, ki iščejo radikalne oblike, tega pa ne namerava niti zdaj, bodo te spremembe povsem zadostovale.

Mitsubishi je torej oblikovalcem za prenovo ASX-a namenil le malo časa, tako zunaj kot znotraj. Armaturna plošča namreč ostaja povsem enaka – pregledna, nekoliko bolj robustna in praktična. Morda celo nekoliko preveč, saj bi tri, na otip nekoliko preveč plastične vrtljive gumbe klimatske naprave lahko nadomestili s tipkami in digitalnim zaslonom. No, stvar okusa posameznika. In ko smo že ravno pri digitalnih zaslonih: tistemu na armaturni plošči so dodali nekaj barve, ne pa tudi (zadostne) funkcionalnosti. Podatek o potovalni hitrosti in koraku tempomata bi se recimo še kako prilegla.

A da se razumemo, ambient v kabini je povsem soliden. V testnem primerku so zato skrbeli predvsem trije elementi: velika panoramska streha, udobni usnjeni sedeži (kar je sicer stvar okusa, a mu jih sam, zlasti v kombinaciji z učinkovitim gretjem, štejem v plus) in pa presenetljivo soliden informativno-zabavni sistem. Na trenutke je sicer nekoliko okoren, težave pa ima tudi s prikazom lokalnih, sivo obarvanih poti na črni podlagi, ki se ob popoldanskem soncu le stežka razločijo. No, za plus točke bo zagotovo poskrbelo dobro ozvočenje. Se bodo pa morda v zagati znašli višji vozniki. Sedeža v sprednji vrsti sta namreč nasajena izredno visoko in tako se bodo posamezniki z 1,9 metra višine tudi v najnižjem položaju sedeža s temenom zagotovo dotaknili obrobe panoramske strehe.

ASX je križanec, a ne povsem civiliziran. Ne nazadnje še vedno nosi tri diamante na volanu, zlasti v konfiguraciji s štirikolesnim pogonom pa mu tudi kakšno blažje brezpotje ne bo delalo težav, hkrati je lega povsem zadovoljiva tudi na cesti. Žal pa pogonski sklop ni tako dobro uglašen. Nov dvolitrski atmosferski bencinski pogonski sklop namreč na vse pretege skriva svojih 110 kilovatov moči, hkrati pa ga brezstopenjska avtomatika zelo rada, zlasti ob vklopljenem tempomatu, priganja v visoke vrtljaje. To pa se seveda na koncu pozna tudi pri visoki porabi. Dizelski motor bi bil tako v tem primeru neprimerno boljša izbira.