Brdavs

Saj vsi poznamo Levstikovo pripovedko o najbolj znanem slovenskem tihotapcu Martinu Krpanu, ki si je kruh služil s tihotapljenjem angleške soli? Prav Krpan je bil na drugi strani tisti, ki je rešil Dunaj in kraljevi dvor pred strašnim Brdavsom, ko se je ta pojavil v avstrijskem glavnem mestu. Vprašanje, ki se je pojavilo na tem testu, pa je: kdo bo premagal Mitsubishijevega brdavsa ali poltovornjak L200.

Če ga sodimo zgolj po videzu, je L200 namreč kos komurkoli. Podobno kot ASX, katerega test prav tako predstavljamo na straneh te številke revije Avto magazin, je Mitsubishi tudi poltovornjaku namenil korenito (oblikovno) prenovo. In če je bil njegov videz doslej nekoliko bled, pust in zaradi tega kar nekoliko neprepoznaven med konkurenti v sicer nišnem avtomobilskem razredu, mu tega po prenovi ne moremo več očitati. L200 je dobil natančno takšno podobo, kot si jo zasluži: ostro, mogočno, in čeprav so ravne linije nekdanje krivine uspešno poslale v oblikovalske anale, podoba kljub temu (p)ostaja sveža in sodobna. Zdi se, kot da je poltovornjak res sposoben premagati prav vsak teren, ki se bo pojavil pred njim.

In videz vsekakor ne vara. Visoka oddaljenost od tal ter štirikolesni pogon bosta pomagala doseči točke, o katerih lahko z normalnim avtomobilom ali pa ob vklopljenem pogonu na zadnja kolesa le sanjamo. Pristnost izkušnje bi mu še povečala namestitev dodat­ne ročice za izbiro vrste pogona (na voljo so štiri), a je vrtljiv gumb na sredinski konzoli še precej elegantnejša možnost. Mu pa lahko, kar se tiče uporabe na terenu in plezanja v klance, težave povzroči fiksna kljuka za vleko prikolic. Srednja namreč zmanjšuje vstopni kot vozila v klanec, njena odstranitev pa bi zaradi šestih vijakov verjetno trajala kar lep čas.

Robustnost L200 se kaže tudi pri motorju. Ta ponuja 2,3 litra delovne prostornine, 110 kilovatov moči in 400 njutonmetrov navora, kar se za dobrih 2.100 kilogramov težko vozilo ne zdi prav veliko in v praksi tudi ni. A večje kritike motorju tukaj ne moremo prisoditi, lahko pa jo menjalniku. Že res, da gre za terensko vozilo in da ponuja dovolj dolga prestavna razmerja, vendar bi tresenje ročice ob zagonu (tudi takrat, ko se motor ugasne med recimo stanjem na semaforju) vsaj nekoliko omejili. Hkrati so njeni hodi občutno predolgi. A kdor bo iskal pravega terenca, nad tem verjetno ne bo pretirano tarnal.

Taisti voznik pa najverjetneje ne bo pretirano uporabljal info-zabavnega sistema. Starejši izmed dveh, ki jih ponuja Mitsubishi in je v testnem vozilu, mu bo namreč povzročil kar precej sivih las. Sistem je namreč sila neroden za upravljanje, poleg tega pa je graje vredna tudi občutljivost zaslona na dotik, ki se na blage dotike s prstom sploh ne odziva. Bodo pa na svoj račun prišli nostalgiki, ki bodo s pritiskom gumba OPEN/CLOSE in premikom zaslona v vodoravni položaj lahko našli skrito režo za CD-je. Doplačilo za dražji sistem s podporo za telefone z operacijskima sistemoma Android in iOS je zato v tem primeru še kako priporočljivo.

Čeprav bo L200 najverjetneje svoje kupce iskal med tistimi, ki velik del časa preživijo v gozdovih oziroma (vsaj) zunaj urejenih cestišč, pa bo sem in tja kdaj zagotovo zavil tudi na asfaltno črnino. In tudi tam se bo, če voznik in potniki ne bodo preveč zahtevni, povsem dobro obnesel. Čeprav na avtocesti morda ni najbolj stabilen, na drugi strani preseneča z zvočno izolacijo, ki je v takšnem obsegu ne premore niti kateri bolj civilizirani avtomobil. Pa tudi v mestu in med parkiranjem 5,23 metra dolg orjak večjih težav z manevriranjem ne bo imel. K temu mu pomaga tudi velik zasuk volana, saj ga je od ene do druge skrajne točke mogoče zavrteti skorajda štirikrat! Bi se pa ob tem avtomobilu še kako prilegli parkirni senzorji. Ti bi ob plezanju prek brezpotij s svojim neprestanim piskanjem zagotovo motili voznika, a to se vsekakor da rešiti z možnostjo izklopa med vožnjo. V precejšnji meri je to sicer mogoče rešiti s parkirnimi kamerami: L200 ima štiri, a se pri parkiranju samodejno vklopi le zadnja, da pridemo do slike, ki jo ponujajo preostale kamere, pa je treba ob vsaki menjavi pritiskati na temu namenjen gumb na volanskem obroču, kar lahko voznika vsaj nekoliko spravi ob živce.

L200 je torej zanimiv avtomobil in delovni stroj v enem, ki se z nežno desno nogo (na normnem krogu je porabil vsega 7,3 litra dizla) oddolži tudi z ekonomično vožnjo. Ni težko razumeti, zakaj po prodaji zaseda drugo mesto. A do prvega mu vsekakor še manjka nekaj prefinjenosti pa tudi moči – to pa bi zagotovo prineslo tudi višjo ceno ob nakupu vozila. In spet pridemo do tiste znane dileme, 'več denarja, več glasbe'. Tudi te je pri L200 za vloženi znesek kar precej.