Postal je pravi družinski sopotnik

Nissanov X-Trail je z marsikaterega zornega kota čisto pravi milenijec. Poleg tega, da je prva generacija luč sveta ugledala točno v letu 2000, je X-Trail, kot se mlado generacijo spodobi, poskrbel za dobro mero svežine pri oblikovanju in konstruiranju vozil te japonske znamke.

A od modelov prve generacije do modelov aktualne, tretje generacije (od leta 2014) se je marsikaj spremenilo. V tem času se je X-Trail, če nekoliko pretirano karikiram, iz prestižne 'Lade Nive' prelevil v sodobnega šik športnega terenca. Skoraj identična medgeneracijska stilska preobrazba se je zgodila tudi njegovim neposrednim tekmecem (Forester, RAV4, Sportage), kar je glede na želje in tudi dejanske potrebe večine kupcev povsem razumljivo.

Morda je nekoliko nehvaležno vleči vzporednice s predhodniki modela, a ne gre mimo tega, da je s tem, ko je novi X-Trail ohranil nekaj ključnih vrlin predhodnikov, postal eden izmed najbolj prepričljivih avtomobilov v svojem razredu. Gre predvsem za dve stvari. Prvič je to odličen štirikolesni pogon, ki je v duhu časa podprt tudi s sodobno inteligentno elektroniko, drugič pa vsekakor izjemna prilagodljivost notranjosti, predvsem za voznikovim sedežem.

Testnega X-Traila poganja 1,75-litrski dizelski štirivaljnik z dodanim samodejnim menjalnikom (CVT) in štirikolesnim pogonom. Menim, da je odločitev, da novi 1,75-litrski štirivaljnik nadomesti za današnje norme robatega 2-litrskega in skromnega 1,6-litrskega dizla, absolutno dobra.

Okroglih 150 'konjev' in 340 Nm navora so namreč precej idealne mere za ceste, hkrati pa je na račun navora mogoče tudi na terenu izkoristiti odličen štirikolesni pogon. Pod črto je, dokler so želje po dinamičnosti zmerne, kombinacija motorja, menjalnika, vzmetenja in volana odlična. Divjanje X-Trailu ne ugaja, in to hitro pokaže tudi s porabo goriva.

Ne rečem, da se X-Trail, podobno kot prejšnje generacije, ne bi dobro znašel na gozdnih poteh, gradbiščih in v podobno težkih delovnih razmerah, a sam ga vidim predvsem kot odličen družinski paket. Predvsem na račun že omenjene prilagodljivosti. X-Trail ima lahko v kabini tudi tri vrste sedežev, najbolj zadovoljni pa bodo tisti, ki bodo sedeli v drugi vrsti.

Sedeži druge vrste so vzdolžno pomični za četrtino metra, hkrati pa je mogoče tudi stopenjsko nastavljati naslon sedežev, med katerimi je tudi odprtina za prevoz daljših predmetov. V drugi vrsti se sedi nekoliko višje, kar bodo zaradi boljšega pogleda na okolico cenili predvsem otroci. V kombinaciji z velikim panoramskim oknom je druga vrsta vsekakor 'place to be'. Na račun pomika sedežev je prilagodljiva tudi velikost prtljažnika, ki pod osnovno ravno ploščo skriva še dve s prostorom radodarni 'kletni' etaži.

Zlaganje in podiranje sedežev je enostavno in natančno, če pa bi prostora v kabini vendarle zmanjkalo, pa se na strehi najdejo tudi serijski vzdolžni nosilci za prtljažnik. Zmogljiva klimatska naprava je brez težav kos velikemu notranjemu volumnu, uporabnih odlagalnih mest je dovolj, prostor, namenjen pločevinkam, pa je tudi ogrevan oziroma hlajen.

Če k vsemu naštetemu prištejemo še dober avdiosistem, nekoliko zastarel, vendar spodoben informacijski sistem, ter celovit nabor varnostnih in asistenčnih sistemov, se takle Nissan X-Trail z opremo Tekna povzpne visoko v vrh lestvice najbolj optimalnih družinskih avtomobilov.