V bolj ali manj gostilniških avtomobilskih debatah je vprašanje staro, odgovor nanj pa približno tako lahko rešljiv kot tisti na vprašanje, ali je bila prej kokoš ali jajce.
Torej: manjši avtomobil z več opreme ali večji avtomobil z manj opreme? Ker smo ravno pri Astri, se bo torej vprašanje glasilo: Astra Sports Tourer z zmogljivim motorjem in skoraj vso možno opremo ali Insignia Sports Tourer z osnovnim (in najcenejšim) bencincem. Za natančen odgovor na vprašanje bi morali avtomobila primerjati, pa ju nismo. In zato naj namesto odgovora na vprašanje kokoš ali jajce malce več napišemo o jajcu.
In ker je bistvo tega ne prav počasnega jajca seveda motor, začnimo pri njem. 1,6-litrskemu turbobencincu z oznako SIDI (kar pomeni Spark Ignition Direct Injection) lahko še vedno rečemo novinec, saj smo ga prvič spoznali lansko poletje v kabrioletski Cascadi, od tedaj pa se počasi širi po Oplovi modelni paleti. Zmore 125 kilovatov oziroma 170 'konjev' in v praksi se motor, ki ima klasični enojni, 'single scroll' turbinski polnilnik, izkaže za zelo uglajenega in prožnega. Brez upiranja vleče iz najnižjih vrtljajev (največji navor 280 Nm je na voljo že pri 1.650 vrtljajih), se dokaj rad zavrti in iz karavanske Astre naredi že skoraj žepnega športnika. Seveda, dalo bi se preživeti (in to zlahka) tudi z njegovim 1,4-litrskim bratom s 140 'konji', ki poganja najcenejšo Insignio, pa še s čim šibkejšim, a potem Astra seveda ne bi bila več Astra z vrha ponudbe.
Kakorkoli že, motor ima eno samo pomnanjkljivost: porabo. Na našem normnem krogu se je ta ustavila pri 6,9 litra. Ko smo lani preizkusili Cascado, se je ta ustavila pri 8,1 litra. Takrat smo zapisali, da je za to kriva tudi Cascadina teža in Astrin rezultat to dokazuje, saj je od Cascade lažja za slabih 200 kilogramov, a še vedno precej težja, kot bi lahko bila. In če bi bila lažja, bi bila manjša tudi poraba. Zanimivo je, da je razlika med porabo na normnem krogu in testno porabo majhna, le liter na 100 prevoženih kilometrov. Očitno je zaloga zmogljivosti motorja tolikšna, da je skoraj vseeno, v kakšne vozne razmere ga voznik postavi in koliko (v okviru vsakodnevne vožnje, seveda) od njega zahteva.
Vedno lažji avtomobili so pri prihodu novih modelov nekaj vsakdanjega in ne gre dvomiti, da bo naslednica Astre lažja od sedanje. Navsezadnje je sedanja na trgu že štiri leta, in to se ji pozna tudi na drugih področjih. Na sredinski konzoli je tako še vedno preveč gumbov (saj se je mogoče navaditi nanje, a za dotik občutljiv zaslon bi to težavo odpravil), avdiosistem ne zna predvajati glasbe prek povezave bluetooth, zaslon med merilniki ima starinsko nizko ločljivost in ni barven. Pozna se pač, da so to Astro in njene sisteme razvili tik pred bumom povezljivosti in barvnih zaslonov, občutljivih za dotik.
A če ste avtomobilski uporabnik malo bolj stare šole, boste vse to zlahka prezrli, kajti Astra v osnovi ostaja tehnično dober avtomobil. Vse, kar smo zapisali o njeni notranjosti v preteklosti, še vedno drži, pa naj gre za sedenje za volanom ali pa prostornost na zadnjih sedežih. Ergonomija je takšna, kakršno bi od Astre pričakovali, volan in voznikov sedež sta dovolj nastavljiva, da dobrega položaja za volanom ni težko najti, sedenje je udobno, karavanski zadek pa pomeni, da tudi težav s prostorom v taki Astri ne bo. Ker se Astra tudi odlično pelje, ne glede na to, ali je pod kolesi avtocesta ali zavita lokalna cesta, in ker motor omogoča toliko lenarjenja pri prestavljanju, da se pelje skoraj kot s samodejnim menjalnikom, je počutje za volanom odlično ne glede na to, ali je voznik ležerne ali bolj dinamične sorte.
Oprema je seveda bogata: vključuje skoraj vse, kar Astra lahko ponudi, od biksenonskih aktivnih žarometov s samodejnim preklopom med dolgimi in zasenčenimi lučmi do kopice elektronskih varnostnih sistemov (tisti za opozarjanje na možnost trka je nekoliko preveč 'živčen') in navigacije. Okej, lahko bi si omislili še usnjeno oblazinjenje, recimo, a ko so v avtomobilu enkrat tudi take (prijetne) malenkosti, kot je ogrevanje volanskega obroča, se je nad pomanjkanjem opreme težko pritoževati.
Torej? Se res splača poseči po Astri skoraj z vrha ponudbe? Za 26 tisočakov po ceniku? Seveda se, če si to lahko privoščite in če si želite avtomobil, ki ima 'vse'.
Besedilo: Dušan Lukič
Prodaja: | Opel Southeast Europe d.o.o. |
---|---|
Cena osnovnega modela: | 16.390 € |
Cena testnega modela: | 24.350 € | Pospešek (0-100 km/h): | 9,3 s |
Največja hitrost: | 220 km/h |
Poraba po ECE, mešan cikel: | 6,1l/100km |
Motor: | 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbobencinski – gibna prostornina 1.598 cm3 – največja moč 125 kW (170 KM) pri 6.000/min – največji navor 260 Nm pri 1.650–3.200/min. |
---|---|
Prenos moči: | motor poganja prednji kolesi – 6-stopenjski ročni menjalnik – gume 225/55 R 17 V (Michelin Alpin). |
Zmogljivost: | največja hitrost 220 km/h – pospešek 0–100 km/h 8,8 s – poraba goriva (ECE) 8,1/5,0/6,1 l/100 km, izpust CO2 144 g/km. |
Mase: | prazno vozilo 1.475 kg – dovoljena skupna masa 2.045 kg. |
Zunanje mere: | dolžina 4.700 mm – širina 1.815 mm – višina 1.535 mm – medosna razdalja 2.685 mm –prtljažnik 500–1.550 l – posoda za gorivo 56 l. |
T = 16 °C / p = 1.028 mbar / rel. vl. = 53 % / stanje kilometrskega števca: 16.586 km | |
Pospešek 0-100km: | 9,3s |
---|---|
402m z mesta: | 16,9s ( 138km/h) |
Prožnost 50-90km/h: | 8,8/12,8s (IV./V.) |
Prožnost 80-120km/h: | 10,1/13,0s (V./VI.) |
Največja hitrost: | 220km/h (VI.) |
poraba na testu: | 7,9 l/100km |
Poraba goriva na normnem krogu: | 6,9 l/100km |
Zavorna pot pri 100km/h: | 43,1m |
AM meja: | 40m |
-
Kokoš? Jajce? Astra. Zmogljiva in bogato opremljena, za tiste, ki si takšno lahko privoščijo in si takšno želijo. Za druge so tu cenejše Astre ali bolj oskubljene Insignie ...