Da hoče biti športna sporoča že z imenom. Kakšna pa je v praksi?

Corsa. Ime, ki brez kakršnih koli dodatkov namiguje na športen značaj. Če temu dodam besedno zvezo GSi (kar je krajše za Grand Sport injection), pa je hitro jasno, kam pes taco moli. In nova Opel Corsa je s svojimi le okrog tisoč kilogrami suhe teže – 140 manj kot pri predhodnici – že v osnovi prava atletinja, ki želi, da jo zapeljem skozi ovinke, zlasti s paketom opreme GS-Line (ne, ni čistokrvni GS, ampak ...).

Podatek o teži je pri razumevanju zmogljivosti in pričakovanj vozila ključnega pomena. Testna Corsa je imela namreč pod motornim pokrovom le 1,2-litrski turbobencinski motor s 100 'konji' moči, ki na papirju ne obetajo ravno veliko, a prav mali agregat je brez dvoma njena najsvetlejša točka. Ob vsakem zasuku ključa namreč hitro oživi in voznika pozdravi s prepoznavnim, a za čuda prav prijetnim rezkim zvokom trivaljnika, ki kar kliče po tem, da stopalko za plin pritisnem še nekoliko bolj, kot to zahteva promet v ljubljanski gneči.

Navdušenje pa nikakor ne popušča, ne v mestu, ne zunaj njega, pa tudi na avtocesti ne. Šeststopenjski menjalnik – njegova ročica je postavljena višje, kot sem pričakoval, a hodi med prestavami vseeno niso predolgi – je zagotovo najboljši menjalnik v koncernu. V kombinaciji z omenjenim motorjem namreč omogoča dinamično vožnjo skozi ovinke, hkrati pa v šesti prestavi na avtocesti tudi pri hitrosti 130 km/h, merilnik motornih vrtljajev ne preseže številke 3.000.

To se posledično pozna pri porabi, ki je ugodna. Na normnem krogu je namreč znašala le 5,1 litra, tudi ob dinamični vožnji pa se številka ni dvignila veliko nad 6,5 litra. Nizka masa avtomobila se tako opazno pozna tudi na tem področju in pa tudi pri vodljivosti avtomobila. Podvozje je namreč čvrsto in homogeno nastavljeno, hkrati pa ne pretrdo, kar pomeni, da potniki v prvi ali drugi vrsti med vožnjo čez grbine ali poškodovane ceste tega ne bodo v preveliki meri čutili na svojih zadnjicah.

V praksi je tako avtomobil lepo vodljiv, karoserija pa se med dinamično vožnjo skozi zavoje ne nagiba, vsaj na preveč, za kar gre v precejšnji meri zahvala tudi prečnemu stabilizatorju.

A tisto, kar testno Corso (poleg odsotnosti kroma, spremenjenih odbijačev in zadnjega spojlerja) najbolj opazno razlikuje od običajnih sester, je majhno stikalo z napisom Sport pod ročico menjalnika. Pritisk nanj namreč še poveča odzivnost motorja in opazno zmanjša podporo električnega servo ojačevalnika. V običajnem načinu se zdi kar preveč podprt in celo nekoliko sterilen.

Drug opazen element v notranjosti sta sprednja sedeža. Ta sta sicer odeta v tekstil, ponujata pa solidno bočno oporo, tako v ledvenem predelu kot tudi v predelu stegen. Priznam, čeprav sem v zadnjih letih začel sedež v avtomobilu nastavljati v nekoliko bolj ležeč položaj, pa sem si v Corsi znova prav hitro naslon sedeža nagonsko postavil v skoraj navpičen položaj in še nekoliko bliže volanu.

Ob tem sem hitro opazil nadpovprečno nastavljiv vzglavnik, ki mi je tudi pri slabih 190 centimetrih višine omogočal zadostno oporo za glavo. Pravzaprav sem še najbolj pogrešal možnost nastavitve ledvenega dela ali vsaj bolj izbočen spodnji predel sedeža, ki sicer ponuja podporo križu.

Glede na to, da je Corsa nov avtomobil, ki je v Sloveniji prisoten manj kot leto dni, je kabina avtomobila bolj analogna, kot bi morda pričakoval, kar pa niti ni slabost. Analogni merilniki so namreč dobro pregledni, zgleden pa je tudi prikaz podatkov potovalnega računalnika. Edino kritiko tako lahko namenim klimatski napravi, ki je zgolj analogna, ne ponuja povsem samodejnega delovanja in je kar nekoliko skrita pod zaslon info-zabavnega sistema. Ta je na drugi strani skupen tudi drugim vozilom v koncernu PSA in je dovolj pregleden ter odziven, hkrati pa dovolj logičen, da z iskanjem določenih funkcij nisem imel težav.

Oplovi inženirji so se pri snovanju (vsaj za zdaj) najbolj športne Corse uporabili pristop 'manj je več' in se stvari lotili na pravi način. Res je, moči je nekoliko manj, kot bi je pričakovali, zunanja podoba skoraj v ničemer ne nakazuje porekla avtomobila (16 palcev je premer platišč in je enak tudi v drugih izvedenkah), menjalnik je ročni – za doplačilo je na voljo tudi samodejni, izbira enega ali drugega pa je zgolj stvar okusa in preferenc – in prav zaradi tega so zadeli bistvo.

Priznam, po zadnjem testu in ob dejstvu, da je Opel pred kratkim predstavil reli dirkalnik razreda R4 na osnovi Corse, si resnično želim in upam, da bodo Nemci čez čas predstavili tudi pravo Corso Gsi.