Kratki test: Opel Zafira Tourer 1.6 CDTi Cosmo

Oplova Zafira Tourer med družinskimi enoprostorci spada med bolje prodajane modele in okoli dve tretjini kupcev, ki se odločijo zanjo, poseže po dizelskem motorju. Do zdaj je imela Zafira Tourer v ponudbi dva dvolitrska dizla, ki pa ne spadata več v skupino najnovejših in tehnično najnaprednejših motorjev. A vseeno, v testu Zafire Tourer z najmočnejšim dvolitrskim dizlom smo zapisali, da je ta zelo prožen in še dovolj varčen.

Pri Oplu so zdaj tudi pri dizlih sledili trendu zmanjševanja prostornin. Ta je pri bencinskih motorjih, kjer manjši turbobencinec zamenja prostorninsko večjega atmosferskega, razumljiv – več navora in (vsaj na testu ECE) manjša poraba sta razloga, ki takšno zamenjavo več kot upravičita. Pri turbodizlih je stvar (lahko) malo drugačna: 110-'konjski' dvolitrski turbodizel je morda res vreden zamenjave z manjšim, toda ko želena moč dovolj naraste, je težko narediti motor, ki jo doseže, a hkrati še ohrani prožnost, ki bi je bil sposoben večji brat.

Da ne bo ostalo pri teoriji: novi Oplov 1,6-litrski CDTI je v več kot 1,6 tone težki Zafiri Tourer primer motorja, pri katerem se pojavi točno ta težava.

Seveda je tehnološko povsem v vrhu dizlov ta hip in seveda je njegova normna poraba po ECE v Zafiri Tourer izjemno ugodna, le 4,1 litra za 100 prevoženih kilometrov, a v praksi se izkaže, da je pod 1.500 vrtljaji v minuti zelo lene sorte, tako lene, da smo na meritvah posebej preverili, ali daje le tak občutek ali pa ta občutek podprejo tudi številke. In ne, ni le občutek: če na primer v drugi prestavi pohodite plin pri tisočaku vrtljajev (kar je okoli 15 kilometrov na uro), avtomobil potrebuje okoli tri sekunde, da nabere naslednjih pet kilometrov na uro, potem pa se motor začne prebujati, potrebuje še kako sekundo do 30 kilometrov na uro in nato globoko zadiha ter v naslednjih treh sekundah avtomobil požene do skoraj 60 kilometrov na uro.

Poraba? Na normnem krogu se je (tudi zato, ker je treba večkrat prestaviti v nižjo prestavo, predvsem v mestu) ustavila pri 5,5 litra (pričakovali smo rezultat okoli ali tik na petimi litri), testna pri sedmih litrih. To je še vedno za 0,6 litra bolje kot pri zmogljivi, 163-'konjski' dvolitrski dizelski različici, a tista je prožnejša in veliko bolj zmogljiva.

In ostanek Zafire Tourer? Želeli bi si malce natančnejši menjalnik, sicer pa zamer ni. Zaslon med merilniki sicer deluje rahlo zastarelo (zaradi barv in ločljivosti), se pa sedi dobro, tako spredaj kot v drugi vrsti, sedeži tretje vrste so zlahka izvlekljivi in za njimi ostane tudi nekaj prostora za prtljago. Da bi se potniki pritoževali nad sedenjem in udobjem podvozja, težko verjamemo.

Da se bo mali, 1,6-litrski dizelski mlinček v lažjem avtomobilu z morda malo drugače izračunanimi prestavnimi razmerji obnesel bolje, je zelo verjetno, pri Zafiri Tourer pa se boste, če si želite (vsaj na papirju) manjšo porabo, kot jo zmorejo dvolitrske različice, morali sprijazniti s tem, da bo treba po prestavni ročici posegati bolj redno kot pri večjih motorjih. Če odmislimo motor (navsezadnje si lahko za manj denarja omislite skoraj enako zmogljiv dvolitrski turbodizel), pa Zafira Tourer ostaja odlična izbira za družinski transport.

Besedilo: Dušan Lukič