Kratki test: Renault Clio Grandtour dCi 90 Energy Dynamique

Poglejte na fotografijo, kjer je prikazan prednji del avtomobila. Verjamete, da je odbijač nižji kot pri 200-'konjskem' Cliu? Za 288 evrov doplačila si namreč lahko omislite sprednji dvobarvni odbijač, ki spominja na ogljikova vlakna in aluminijasto zaščito, v resnici pa sta oba dela plastična. Za prikupnejši videz in boljšo aerodinamiko je to verjetno dobro, za mestne robnike in makadamske ceste pa ne. Zato neradi priznamo, da je prednji odbijač res prenizek za družinsko različico, saj smo že po nekaj dneh testa nehote preizkusili njegovo vzdržljivost. Ni se končalo dobro.

Potem si je en krog z njim zaželel še sodelavec. Zapeljal je iz službene garaže, se peljal nekaj kilometrov in ... obrnil nazaj ter ga čez noč raje pusti v službi, češ da motor čudno zveni in da je pri nesreči verjetno počil še vsaj izpušni kolektor, če ne kaj hujšega. Ko me pokliče domov, da mi sporoči svoja opažanja, se začnem smejati: ne, ni poškodovan motor niti ni preluknjan izpuh, ampak lahko zvok pripišemo sistemu R-Sound Effect.

Poznate? Prek vmesnika R-Link (doplačljiv sedempalčni oziroma 18-centimetrski za dotik občutljiv zaslon, prek katerega upravljamo navigacijo, večpredstavnost, telefon in nastavitve avtomobila) si lahko namreč omisliš zvok motorja dirkalnega Clia, Clia V6, starodobnika, motocikla itd. Spremenjen zvok se potem prek zvočnikov sliši samo v potniški kabini, je pa novost tako narejena, da deluje v odvisnosti od stopalke za plin. Torej več plina pomeni tudi več hrupa, zato verjamem, da nepoznavalca takoj zmede. In da je bil sodelavec res upravičeno zaskrbljen, je poskrbel zamolkel zvok motocikla. Nekaj smeha v uredništvu dokazuje, da sistem ni napačen, čeprav se lahko vprašamo, ali je družinski Clio 1.5 dCi pravšnji za to ...

Če torej nimate denarja za Clia RS, si omislite vsaj prikupne dodatke v barvi ogljikovih vlaken, saj boste s pravo zvočno kuliso podoživljali tisto, kar vozniki poldirkaškega RS-a doživljajo vsak dan med vožnjo. Če se vam zvočna kulisa zdi neumna, pomislite na superšportne avtomobile. Ko zaradi varčnosti in ekologije izklapljajo delovanje posameznih valjev, potniki še vedno slišijo, recimo, osemvaljnik, le da takrat prek ozvočenja, ne pa zaradi delovanja motorja in posledično izpušnega sistema. Če lahko oni, zakaj ne bi še Renault ...

Ni nas malo, ki nam je dinamična oblika kombijevskega Clia všeč. Mogoče celo bolj kot petvratna različica. Ali je to zaradi stranskih stekel, ki se proti zadku zožujejo, zaradi po Alfino skritih kljuk v C -stebričku ali zaradi izdatnega zadnjega spojlerja, niti ni pomembno. Najbrž je kombinacija vsega, in če ne bi bilo tistega pluga spredaj (okej, priznamo, da mu pristaja), bi dobil za zunanjost zelo visoke ocene. Pod vrati prtljažnika se skriva uporaben prtljažnik, ki ima poleg tega še dve možnosti: lahko izkoristite celotno prostornino ali ločite prtljažnik na dva dela. Pri polni prostornini lahko izkoristite osnovnih 443 litrov, pri zgornji postavitvi in podrti zadnji klopi pa dobite ravno dno in kletne prostore za drobnarije.

Nekateri tekmeci so s prostorom sicer bolj radodarni, saj ima Škoda Fabia Combi 505-litrski prtljažnik, po drugi strani pa kombijevska Seat Ibiza ponuja 13 litrov manj od francoza. Clio torej spada v zlato sredino. Prostora na zadnjih sedežih je dovolj, čeprav je zaradi višjih bokov razgled malce slabši, kar otrokom ni bilo najbolj všeč. In da ne pozabimo: pritrdišča Isofix so preprosto dosegljiva, kar smo pogosto pogrešali pri francoskih znamkah, pohvalili pa pri nemških.

Čeprav imajo v hiši 1,6-litrski dCi, dobite pri Cliu starejšega 1,5-litrskega. Ker smo imeli na testu močnejšega od dveh možnosti pri turbodizlih (55/70 in 66/90), načelno tudi zaradi izdatnega navora ni težav pri hitrejšem premikanju, če seveda avtomobil ni polno obremenjen ali če ni pod avtomobilom klanca, ki spominja na Vršič. Čeprav omenjenih 66 kilovatov krotimo zgolj s petstopenjskim menjalnikom (katerega vklope bi lahko zvočno še bolj omejili), ni težav s pretirano hrupnostjo zaradi prekratko izračunane zadnje prestave ali večjo požrešnostjo.

Prav nasprotno, z umirjeno vožnjo bo poraba znašala od 5,6 do 5,8 litra, odvisno od tega, koliko poti ste opravili po avtocesti. Pohvalno. Električno krmiljeni volanski obroč s plastiko točno pod palcema, kar v poletni vročini ni najbolj prijetno, daje le skope informacije, kaj se dogaja s prednjima kolesoma, ima pa Clio Grand­tour močnejši stabilizator in za 10 odstotkov bolj togo podvozje od petvratne različice, da se avtomobil pri polni obremenitvi ne posede. Na koncu pa seveda ugotovitev, da pri opremi Dynamique (tretja od štirih možnosti) in dodatni opremi (R-Link 390 evrov, posebna barva 190 evrov, nadomestno kolo 50 evrov itd.) nismo pogrešali veliko, edina pomanjkljivost je dejstvo, da ni parkirnih tipal.

Ceni testnega avtomobila moramo odšteti še 1.800 evrov, saj je to redni popust za vse stranke. Potem cena 16.307 evrov za testni avtomobil niti ni tako visoka, in če nočete bolj športnih dodatkov, je lahko še nižja.

Besedilo: Aljoša Mrak