Kratki test: Renault Clio R.S. 220 EDC Trophy

Tako podoben, a hkrati tako različen, bi lahko rekli ob bratih, ki slišita na ime R. S. in R. S. Trophy. Končno so inženirji pri podjetju Renault Sport naredili svojo domačo nalogo in užitek v vožnji postavili na prvo mesto. Pravzaprav imamo renaultovce na sumu, da jim je bil pri klasičnem R. S.-u bolj pomembna vsestranskost (in mogoče varčevanje), zato so tehnikom dali okove na roke. Dokazov, da sicer znajo in zmorejo, je veliko: le poglejte na našo lestvico Čas na Racelandu, ki jo sproti osvežujemo na naši spletni strani. Med prvih 15 najhitrejših testnih športnikov je kar pet iz Renaultovih vrst! In prav 15. mesto je dosegel Clio R. S. 220 EDC Trophy, o katerem pišemo v tem članku, ter za okroglo sekundo premagal svojega prej omenjenega brata.

Malo? To je na Racelandu veliko, saj se je med obema avtomobiloma na lestvici uvrstilo še 18 avtomobilov! Kakšna razlika je med klasičnim R. S.-­om in tistim z oznako Trophy? Za dva tisočaka doplačila dobite nižje podvozje (za 20 milimetrov spredaj in 10 zadaj), bolj toge blažilnike, več moči (10 odstotkov več, saj ima 220 'konjev' namesto 200) in več navora (za 40 njutonmetrov več), bolj odziven volanski sistem (razmerje je zmanjšano s 14,5 : 1 na 13,2 : 1), boljše in večje gume (18-palčne gume Michelin Pilot Super Sport velikosti 205/40), predvsem pa je dvosklopčni menjalnik EDC hitrejši kar za 30 odstotkov. To pravijo podatki, kaj pa naše izkušnje? Malce v šali lahko povemo, da se je užitek v vožnji povečal za 100 odstotkov in želja po vožnji za 200. Tudi pri zunanjosti so nekatere spremembe, čeprav zelo diskretne. Napis Trophy boste našli na prednjem spojlerju, na obeh pragovih (s serijsko številko, ki je bila pri testnem avtomobilu 0019), edino zadaj je očitno dovolj napis R. S., velik spojler in dva zaključka izpušnih cevi.

Najbrž je dovolj povedna hitrost, s katero prehitite počasneže na cesti ... Bela bisernata barva karoserije se odlično ujema s črno streho, črnimi zadnjimi šipami in posebnimi 18-palčnimi aluminijastimi platišči, rdeče zavorne čeljusti pa so le še češnja na torti. Na splošno lahko rečemo, da je Clio R. S. lep, čeprav je prednji del veliko bolj diskreten, kot pa je bil nos predhodnika. Parkirajte ju skupaj in opazili boste razliko. Tudi v notranjosti so lepo popestrili delovno okolje voznika, le da občutek preveč plastične notranjosti (armaturna plošča, gumb na prestavni ročici, obvolanski ročici za upravljanje menjalnika) na žalost ostaja. Vse drugo, denimo usnjeni školjkasti sedeži z napisom Trophy, rdeči šivi, črtica na volanskem obroču, dodatki iz 'ogljikovih vlaken' na vratih in okrog zračnikov, napis Renault Sport pred sovoznikom, rdeči varnostni pasovi in ne nazadnje formula za označitev položaja avtomobila na navigaciji so navdušujoči in pravi užitek je iskati vedno nove podrobnosti, ki popestrijo sicer sivo notranjost klasičnega Clia.

Pri vozniških programih lahko izbirate med tremi možnostmi: Normal, Sport in Race. Pri Normal je motornega hrupa manj, menjalnik pa prav krotko prestavlja, da si sploh ne bi želel kakšnega drugega samodejnega načina prenosa. Če ne bi bilo podvozje tako trdo, bi v tem programu sopotniki le težko verjeli, da se vozijo v trenutno najbolj brutalnem Cliu na trgu. Program Sport omogoča hitrejšo vožnjo (tudi s samodejnim prenosom), za prave užitke pa morate prestaviti v program Race. To lahko naredite šele takrat, ko menjalnik prestavite v ročni način (dobra ideja, Renault!), na instrumentni plošči pa se bo zasvetilo opozorilo, da ESP ne deluje. Spet pametna odločitev! Zvok motorja postane izrazitejši, stopalka za plin odzivnejša, pokanje iz izpušne cevi prav navdušujoče dopolnjuje vsak gib, ki ga voznik naredi z menjalniškima ročicama. Ne samo da so pri Renaultu Sportu skrajšali čas prestavljanja za 30 odstotkov, ampak so tudi priredili delovanje prestavnih r očic, da sprožijo prestavljanje zgolj z dotikom, ne pa več z daljšim potegom.

Rezultat? Popravili so točno tisto, kar smo trdili, da je nedokončano delo pri klasičnem R. S.-­u. Posledica? Nasmeh na ustih od starta (da, Trophy ima tudi startni program, ki zagotavlja najidealnejše pospeševanje brez zdrsa pogonskih koles) pa do šeste prestave, ko iz izpušne cevi poka in motor žvižga, kot radi žvižgajo sodobni turbomotorji. Zabava te po navadi tako prevzame, da tudi v mestu vklopiš program Race in raje dvakrat prestaviš kot pa vztrajaš v eni prestavi. Potem pridejo ovinki in podvozje skupaj z zelo zmogljivimi gumami poskrbi, da se del možganov zaradi sredobežnih sil že boji za življenje, medtem ko nadle­dvične žleze kot nore brizgajo adrenalin v krvni obtok. Dokler ne preizkusite, ne morete verjeti, kako hiter je lahko Clio R. S. 220 EDC Trophy! In da je lahko 220 'iskrih' tako zabavnih ...

Na koncu priznam, da pogrešam obliko, kompaktnost in atmosferski motor starega Clia R. S. Če bi moral izbrati med prejšnjim in zdajšnjim R. S.-om, bi raje izbral prejšnjega. Kaj pa Trophy? Ha, tukaj pa je že večja dilema in najbrž bi vplačal kar za novega. Da, tako zabaven je in po nekaj dneh ti zleze pod kožo, da te niti hladen tuš ne ohladi, saj ostanejo podatki iz telemetrije (RS Monitor) še dolgo v glavi. Ob tem še upoštevajte, da ima pet vrat, klimatsko napravo, velik osrednji zaslon z navigacijo, pametni ključ, dober 'samodejni' način prestavljanja itd. Poleg tega, da je zelo hiter in uživaški, je tudi družinsko uporaben. Le želodci morajo biti dobri in hrbtenice zdrave, da prenesejo sunke z naših luknjastih cest.

bese­di­lo: Aljoša Mrak