Kratki test: Renault Megane Berline TCe 130 Energy GT Line

Zanimivo jih je bilo gledati, kako so najprej trmoglavili, po pogledu na podatek iz prometnega dovoljenja pa obnemeli. Oznaka TCe 130 namreč ponazarja prostorninsko majhen, vendar uživaško velik motor. Le poraba goriva ni več nizka.

Toda pojdimo po vrsti.

Megane v obleki Berline pomeni petvratno različico z oblikovno osveženo masko, ki so ji pritaknili še dodatke GT Line. Bolj kot pri zunanjosti se ti dodatki poznajo v notranjosti, saj vas pri vstopu pričaka prag z napisom Renault Sport, odlični školjkasti sedeži z vzglavnikom, kjer nedvoumno piše GT Line, usnjeni volanski obroč z rdečimi šivi pa kar pade v roke. Skupaj z drugo opremo, radiem z obvolanskimi stikali, dvema čelnima in dvema stranskima blazinama, varnostnimi zavesami, tempomatom, omejevalnikom hitrosti, dvodelno samodejno klimatsko napravo in vmesnikom R-Link z zaslonom, občutljivim za dotik, in navigacijo bodo zadovoljni tudi najzahtevnejši.

Toda pravo veselje se začne šele pod motornim pokrovom, kjer je nameščen 1,2-litrski prisiljeno polnjeni štirivaljnik, plod naveze Renault-­Nissan. Nissan je poskrbel za motor, Renault pa za boljše zgorevanje in tehnologijo prisilnega polnjenja. Motor je pravi sladkorček, edino, kar smo pogrešali, je sunek v hrbet pri polnem pospeševanju. Čeprav tega ni, pa poskrbi za zelo zvezno pospeševanje, saj začne 'vleči' že pri 1.500 vrtljajih in se ne ustavi do rdečega polja, ki se začne pri oznaki 6.000.

Priznamo, od 130 'turbokonjev' smo pričakovali več navora, toda na koncu smo se skupaj s prej omenjenimi prijatelji strinjali, da s pospeškom okroglih 10 sekund in največjo hitrostjo 200 kilometrov na uro (pozor na 270 km/h na merilniku!) mu pravzaprav nimamo česa očitati. Strinjali smo se, da moraš biti res zelo neroden voznik, da zamudiš pravočasno prestavljanje, saj takrat prostorninsko skromnejši motor brez pomoči turbopuhala nikakor ne more zadihati. Toda to je lahko le zamera – vozniku! No, kaj si mislimo o takih voznikih, lahko razberemo iz sočnih besed našega pogovora, kjer smo se strinjali, da mora biti voznik popolnoma bukov, levi, kilav in tako dalje, vseh pridevnikov zaradi cenzure pa sploh ne smem napisati.

Omenili smo porabo. Na testu je znašala 8,4 litra, na našem normnem krogu 6,3 litra. Na prvo žogo so to kar visoke številke, čeprav temeljitejši pogled na našo razpredelnico porab dokazuje, da ni tako hudo. 130-'konjski' bencinski TCe je po cestnoprometnih predpisih porabil samo 0,6 litra več kot enako močan turbodizelski dCi 130, kar pa res ni velik davek za tišino in uglajenost, kajne? Toda da ne sprožimo vojne med pristaši turbodizlov in turbobencinskih motorjev, lahko sklenemo, da imate pri Renaultu možnost obkljukati tako enega kot drugega. In oba sta dobra. Dokaz za to je tudi opozorilo o pravočasnem prestavljanju, ki za motor TCe prav tako zagori pri 2.000 vrtljajih – torej podobno kot za dCi.

Če ste presenečeni nad majhnim RS­om, potem premalo gledate formulo 1, kjer je Renault že nekaj let v samem vrhu. Tudi z novimi turbomotorji. Očitno tudi moji prijatelji premalo gledajo športne programe v nedeljo popoldan.

Pripravil: Aljoša Mrak