Vsega ne razkrije na prvi pogled

Suzuki Swift je eden izmed modelov japonske znamke, ki v obstoječi ponudbi vztraja najdlje. Tako kot številnim se je tudi meni najbolj v spomin vtisnila izvedba GTI. A na zadku testnega Swifta ni bilo napisa Sport (ki je že pred leti zamenjal oznako GTI), ampak sta bila tu znački Allgrip in Hybrid, kar pomeni, da sta v njegovi domeni varčnost in možnost, da pride še nekoliko dlje kot klasičen Swift.

Recimo na vikend nekje na Gorenjskem, na Pokljuki. Z oznako Allgrip Suzuki namreč poimenuje štirikolesni pogon in trije dodatni centimetri oddaljenosti od tal, ki pridejo s štirikolesnim pogonom, znajo prinesti znatno razliko na terenu, ne pa tudi na cesti, kjer je nagibanje karoserije kljub višjemu težišču še vedno v mejah normale.

Čeprav je na zadku napis Hybird, pa gre pri Swiftu le za blagega hibrida, kar pomeni, da izključno električna vožnja ni mogoča. Elektromotor/generator z močjo 1,94 kilovata tako le pomaga pri pospeševanju in posledično zmanjševanju porabe, ki je na normnem krogu znašala le 4,5 litra, tudi sicer pa se med testom nikoli ni povečala na šest litrov. Hkrati se 1,2-litrski atmosferski motor lahko pohvali z izredno mirnim in skoraj neslišnim delovanjem.

Žal pa se njegov mirni značaj pozna tudi med vožnjo, saj sem si pogosto zaželel, da bi imel pod motornim pokrovom več kot zgolj 66 kilovatov moči, kar je bilo še najbolj opazno med vožnjo po avtocesti. Res pa je, da mu dinamična vožnja ni najbolj pogodu, saj sprednji del v ovinkih hitro neha slediti ukazom volana in sili proti zunanji strani cestišča.

Velik plus si Swift na drugi strani zasluži za opremljenost z varnostnimi in zabavnimi sistemi, saj med drugim ponuja tudi sistem za samodejno zaviranje v sili in opozorilnik za prečni promet pri vzvratni vožnji. Aktivni radarski tempomat ostaja aktiven tudi med pretikanjem menjalnika, žal pa je premalo natančen pri določanju razdalje do vozila spredaj.

Kabina ne prinaša presežkov, a je vse na svojem mestu, preglednost je po zaslugi velikih stranskih in pokončnega vetrobranskega stekla zgledna, prav tako pa mi je prav hitro uspelo poiskati idealen položaj za po višini in globini nastavljiv volan. Hvale vreden je tudi nadpovprečno visok naslon glave pri sprednjem sedežu, v katerem pa vam bo, če imate nekoliko širša ramena, hitro zmanjkalo prostora.