Ravno toliko ima sprememb, da se bo brez težav spopadel s konkurenco

Ko se vsakih nekaj let pojavi nova generacija največjih limuzin pri »sveti trojici« nemških avtomobilskih proizvajalcev, vedno znova presenetijo z izjemno naprednimi in zapletenimi tehnologijami ter najmodernejšim oblikovnim slogom. Čeprav so tekmeci še pred letom dni paradni konji avtomobilske tehnologije, ob predstavitvi najnovejšega modela v trenutku postanejo že skoraj zastareli, in kar je še pomembnejše, izgubijo tisti »vau« učinek, ki naredi vrhovne limuzine tako navdušujoče.

Lani je bila predstavljena nova generacija Mercedesovega razreda S, le pred nekaj tedni nova BMW serije 7, kar pomeni, da je v najbolj nezavidljivem položaju zaostal Audijev A8. Zato ni nobeno naključje, da je ravno v tem času na ceste zapeljala osvežitev admiralske ladje iz Ingolstadta.

Preberite še: Test: Mercedes-Benz Razred S S400 d 4 Matic (2021)

Z izjemo drznega barvnega odtenka iz programa Individual bi na prvi pogled težko rekel, da gre za vodilni model v Audijevi ponudbi. Brezčasne vzporednice, ki so krasile ponosen sprednji del prvotne »osmice« četrte generacije, so zdaj prekrižali žarometi skoraj enake oblike kot pri manjšem A6, popačen vzorec v maski hladilnika pa je bolj pisan na kožo strankam iz vzhodnega dela sveta kot diskretnemu poslovnežu.

Na srečo ima vsak svoje oči, ki jim pot zdaj razsvetljujejo digitalni matrični žarometi. Svetlobne pasove jim pomaga usmeriti 1,3 milijona mikrozrcal, ki so mi tudi v najtrdnejši temi na cesti ustvarili dan, da sem lahko izjemne vozne sposobnosti te vrhunske limuzine preizkusil v poznih urah na praznih cestah. Tega sem bil precej vesel, ko sem izkoristil vseh 338 kilovatov moči uglajenega osemvaljnika, ki le pri najvišjih vrtljajih, s prijetnim zvokom globokega brundanja zmoti knjižnični mir v kabini. Pritisk na plin razkrije skriti talent te prestižne limuzine, ki lahko na »autobahnu« osramoti skoraj vse.

No, ne samo na »autobahnu«. Ker je A8 vedno slovel kot limuzina za voznike, sem ga moral preizkusiti na tehnično zahtevnejših cestah, tam pa me je zadel pravi šok. Ne dojamem, kako lahko ta 5,2 metra dolga in 2,2 tone težka ladja kljubuje vsem zakonom fizike. V zavojih sem dosegal kriminalne hitrosti, a mi ga ni uspelo spraviti iz območja udobja. Ostal je povsem stabilen in predvidljiv, celo igriv in … zabaven! Ta zapletena tehnologija, ki se skriva pod karoserijo, je vsaj na papirju ostala zelo podobna, na asfaltu pa sem občutil vsako razliko skozi zelo komunikativen volanski obroč.

Štirikolesni pogon Quattro je bil vedno eden najboljših v industriji, zapora sredinskega diferenciala, štirikolesno krmiljenje in predvidljivo zračno vzmetenje pa so naravnani bolje kot kdajkoli prej. To pametno vzmetenje karoserijo dobesedno nagne v zavoj, kot bi to naredil z motociklom. Notranji del avtomobila spusti do kota treh stopinj, da zmanjša prečne sile, jaz pa sem se za volanom počutil, kot bi s prenosom telesne teže usmerjal lahkotni gokart.

Seveda pomaga tudi na mestu, ko ti za pet centimetrov približa avtomobil za lažji vstop ali izstop iz njega, ter pri mirni vožnji, ko s kamerami prebira cesto pred sabo. Ko na asfaltni površini zazna kakršnokoli nepravilnost, elektromehanski aktuatorji v pol sekunde zvišajo ali znižajo vsak kot avtomobila za do 85 milimetrov in nepravilnost izravnajo.

Počutil sem se, kot se je verjetno Aladin na leteči preprogi, ta tehnologija pa je A8 preobrazila v potovalni stroj, s katerim bi se čez vikend za zabavo odpeljal do Švicarskih Alp in z veseljem ugotovil, da sem pozabil smuči, samo zato, da se lahko domov in nazaj odpeljem še enkrat. Se bom lahko še malo dlje pustil masirati ergonomično popolnim sedežem …

Prav kabina pa je zdaj šibka točka, ki izda starost zdajšnje generacije Audija A8. Preprosto nima tistega učinka navdušenja, ki ga pričakujem od vrhovne limuzine za skoraj dvesto tisočakov. Je precej bolj »odrasla«, lahko bi rekel, da uspešno odraža nemški red in disciplino. Nekaj časa se igram s tehnološkimi dobrotami, praskam po mehkem usnju in preučujem razmike med sestavnimi deli … Hitro ugotovim, da so na izjemno visoki ravni. Medtem ko se pri tekmecu iz Stuttgarta že občutno pozna rezanje robov, so pri Audiju ostali zvesti načelom vrhovne limuzine, v katerih se vozijo predsedniki.

Vmesna osvežitev ni prinesla izstopajočih sprememb, vendar mi je bilo po nekaj dnevih očitno, da so se osredotočili na majhne popravke, s katerimi so obstoječo tehnologijo izpopolnili in približali uporabniku. Ker napredna tehnologija v takšnih avtomobilih lastnikom pogosto zagreni življenje, je bil pristop zmerne evolucije namesto iskanja nečesa revolucionarno novega zelo pametna in dobrodošla odločitev. Številne drobne spremembe skupaj ustvarijo velik napredek in izpopolnijo celoto, ki zdaj ponuja precej prijetnejšo uporabniško izkušnjo kot njegovi tekmeci.