Mazda CX-3 CD105 AWD Revolution Nav

Težko bi rekli, da komu zunanjost Mazde CX-3 ni všeč. Vsaj sam ne poznam nobenega in med testom so vsi opazovalci, ki ne morajo zadržati mnenja zase, rekli, da je to eden lepših majhnih križancev na slovenskih cestah. Čeprav je podedoval veliko tehnike od Mazde2 (okoli 80 odstotkov), to sorodstvo uspešno skriva, saj bi ga raje kot k mali Mazdi porinili ob bok večji CX-5. To pa ni slabo.

Štiri centimetrov višji položaj za volanom v primerjavi z Mazdo2 paše tako mladim kot predvsem starejšim, ki teže lezejo v nižje avtomobile, iz njih pa najraje le zdrsnejo s sedežev. Zato so križanci uspešni tudi med sivolasimi strankami, čeprav bi človek pričakoval, da so športne karoserijske poteze CX-3 za njih preveč vpadljive. Toda višje težišče pomeni tudi, da so morali inženirji narediti podvozje bolj togo, da se karoserija in živa vsebina v njih ne bi nagibala ali celo poskakovala po cesti, zato CX-3 ni družinsko udoben. Ali imajo pri tem kaj besede 18-palčna platišča, pravzaprav ne moremo povedati, lahko pa potrdimo, da je lega na cesti tudi zaradi bolj grobih gum povprečna.

Navkljub štirikolesnemu pogonu. Če lahko rečemo, da je motor kljub poskočnosti tudi varčen (le poglejte na naše porabe!) in šeststopenjski ročni menjalnik prijeten za rokovanje (natančen in hiter), pa je štirikolesni pogon eden tistih, ki te sicer pripelje na vrh zasneženega hriba, vendar pri tem ne ponuja nobenega užitka. Premalo navora se namreč prerazporedi na zadnji kolesni par, da bi zadek prednjemu delu pomagal pri vožnji v ovinek, zato boste na spolzkem ovinku opazili, da je treba predvsem krotiti prednji del avtomobila, ki hoče na zunanjo stran ovinka. To je sicer varno, ni pa uživaško. Motor skupaj z menjalnikom, ki ima očitno krajša prestavna razmerja, kljub le 77 kilovatom kar navduši pri mestni vožnji, saj je navora več kot dovolj, malce manj pa smo bili navdušeni nad hrupom na avtocesti, saj je pri 130 kilometrih na uro kazalec merilnika vrtljajev že malce previsoko. To pa ne velja za mestno vožnjo: če nisi pazljiv, se takoj ušteješ, da je pod motornim pokrovom bencinski motor, ki je v Mazdah (njihova posebnost) brez turbopuhala.

Če dodamo še dvobarvno usnjeno notranjost, projicirni zaslon, navigacijo z lepo grafiko, dodatno gretje sedežev, si­stem za nadzor vožnje po voznem pasu, pametni ključ, ksenonske žaromete, tempomat, kamero za vzvratno vožnjo itd., pridemo do spoznanja, da ti ne priraste k srcu zgolj zaradi lepe zunanjosti. Lepo je tudi v kabini.

Aljoša Mrak foto: Saša Kapetanovič